iuris
§ zakonZakon o kmetijskih zemljiščih · ZKZ · velja od 26. 10. 1996

88. člen ZKZ

Sodna praksa: 8 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 10. 2021Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba III U 93/2019-24Upravno sodišče RS · 2021

    Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.

  • UPRS Sodba III U 115/2019-8Upravno sodišče RS · 2020

    Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev in, če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Namen pravice do izjavljanja je zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa, ki jo oblikujejo tako pravno relevantna dejstva kot tudi uporaba in razlaga pravnih norm, na katere upravni organ opre svojo odločitev.

  • VSRS Sklep II DoR 299/2010Vrhovno sodišče RS · 2010

    Dopustitev revizije glede vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 12. 2025
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 18. 4. 2016 · trenutno
  2. 18. 10. 1996 – 17. 4. 2016

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

8 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 10. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–8 od 8
  • UPRS Sodba III U 93/2019-24
    Upravno sodišče RS · 13. 10. 2021

    Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.

  • UPRS Sodba III U 115/2019-8
    Upravno sodišče RS · 17. 9. 2020

    Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev in, če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Namen pravice do izjavljanja je zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa, ki jo oblikujejo tako pravno relevantna dejstva kot tudi uporaba in razlaga pravnih norm, na katere upravni organ opre svojo odločitev.

  • VSRS Sklep II DoR 299/2010
    Vrhovno sodišče RS · 28. 10. 2010besedilo 1996–2016

    Dopustitev revizije glede vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa.

  • VSRS Sodba U 325/95 in Sodba U 334/95
    Vrhovno sodišče RS · 4. 2. 1998besedilo 1996–2016

    Komasacija, v kateri je dodeljena parcela, ki je sicer oddaljenejša od v komasacijo vloženega zemljišča, pa zaradi tega to ne pomeni pri obdelovanju kakšne posebne težave ali škode, je v skladu s pogoji iz 88. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.

  • VSRS Sodba U 1109/92-12
    Vrhovno sodišče RS · 4. 5. 1994

    Tožba je bila zavrnjena, ker so bili izpolnjeni pogoji po ZKZ o zaokroženosti zemljišča v komasacijskem skladu in v zmanjšanju skupne površine zemljišč zaradi zgraditve javnih objektov, ki so potrebni za izvedbo komasacije.

  • VSRS Sodba U 574/93-8
    Vrhovno sodišče RS · 3. 2. 1994

    Pri dodelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada so bili upoštevani zakonski pogoji, zato tožbeni ugovori niso utemeljeni. Vsak od komasacijskih udeležencev - solastnikov lahko vloži samostojno pritožbo. Zato upravni organ ni dolžan pozivati pritožnika na dopolnitev pritožbe.

  • VSRS Sodba U 176/92-7
    Vrhovno sodišče RS · 22. 12. 1993

    Sodišče je tožbo zavrnilo, ker so pri tožeči stranki v zvezi z dodelitvijo zemljišč iz komasacijskega sklada upoštevani pogoji glede oblike, lege, površine, vrednosti in zaokroženosti po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (88. in 90. člen).

  • VSRS Sodba U 319/92
    Vrhovno sodišče RS · 20. 5. 1993

    Komasacijski udeleženec se ne more uspešno upirati dodelitvi parcel na obeh straneh predvidene ceste, če mu je zagotovljen dostop do parcel in so mu bila zemljišča dodeljena v skladu z načeli, ki jih za dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada določa zakon.