88. člen ZKZ
Nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, in osuševalnih sistemov, ki so v lasti lokalnih skupnosti, zagotavljajo lastniki zemljišč v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, ki je vključena v območje osuševalnega sistema. Podlaga za določitev višine nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, so programi vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki jih pripravi izvajalec državne javne službe. Podlaga za določitev višine nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so v lasti lokalnih skupnosti, so programi vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki jih pripravijo izvajalci lokalnih javnih služb. Predlog višine nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, in osuševalnih sistemov, ki so v lasti lokalnih skupnosti, morajo izvajalec državne javne službe in izvajalci lokalnih javnih služb na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati do 1. novembra leta pred odmero nadomestila. Višino nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov na predlog izvajalca državne javne službe in izvajalcev lokalnih javnih služb predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. Lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema, ki je predmet državne javne službe, lahko vzdrževalna dela opravijo sami po predhodnem soglasju izvajalca državne javne službe. Lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema, ki so v lasti lokalnih skupnosti, lahko vzdrževalna dela opravijo sami po predhodnem soglasju izvajalcev lokalnih javnih služb. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, do 15. decembra leta pred odmero nadomestila na davčni organ za posameznega lastnika ali zakupnika kmetijskih zemljišč na območju osuševalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena v dogovorjeni strukturi posreduje: a) osebno ime, naslov prebivališča in EMŠO ali firmo, sedež in naslov ter matično številko, če gre za pravno osebo; b) imena in šifre osuševalnih sistemov, v katere so vključena kmetijska zemljišča; c) podatek o katastrskih občinah, parcelnih številkah, površinah in deležu vključenosti parcel v območja osuševalnih sistemov; č) višino nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja posameznega osuševalnega sistema, kot je razvidno iz predpisa iz tretjega odstavka tega člena; d) višino nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov po posameznem osuševalnemu sistemu in e) skupno višino nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov. Podatke iz točke a) in točke c) prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, prevzame iz zemljiškega katastra. Podatki morajo biti zajeti na dan 30. junij leta pred odmero nadomestila. Za kmetijska zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi upravlja Sklad, mora Sklad ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, do 1. novembra leta pred odmero nadomestila posredovati podatke o zakupnikih kmetijskih zemljišč na posameznem osuševalnem sistemu, zajete na dan 30. junij leta pred odmero nadomestila. Davčni organ na podlagi predpisa iz tretjega odstavka tega člena in na podlagi podatkov iz šestega odstavka tega člena izda odločbo o nadomestilu za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov za posameznega lastnika za tekoče leto, in sicer najpozneje do 31. januarja tekočega leta. Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se nadomestilo na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena odmeri, če presega 5 eurov. Zbrana nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov so namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazujejo na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Odmero, vplačevanje in vračanje nadomestila za kritje stroškov osuševalnih sistemov in prisilno izterjavo neplačanih stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov po tem členu izvrši davčni organ. Glede vprašanj odmere, vplačevanja in vračanja nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, postopka prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, ugotavljanja zastaranja pravice do izterjave ter pristojnosti davčnega organa, se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja finančno upravo. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov zakupnik. Davčni organ na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posreduje podatke o vplačanih nadomestilih za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, zajete na dan 31. marec, 15. september in 31. december tekočega leta oziroma na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Iz podatkov mora biti razvidno, kateri zavezanec za plačilo in v kakšni višini je plačal nadomestilo za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov. Izvajalec državne javne službe ali lokalna skupnost lahko za financiranje investicijskega vzdrževanja osuševalnega sistema pridobi tudi druga sredstva. Na podlagi zbranih nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov iz desetega odstavka tega člena, za osuševalne sisteme, ki so predmet državne javne službe, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in izvajalec državne javne službe skleneta pogodbo o financiranju vzdrževalnih del na osuševalnih sistemih, ki so predmet državne javne službe. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. Na podlagi zbranih nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov iz desetega odstavka tega člena, za osuševalne sisteme, ki so v lasti lokalne skupnosti, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in lokalna skupnost skleneta pogodbo o financiranju vzdrževalnih del na osuševalnih sistemih, ki so v lasti lokalne skupnosti. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila.
- UPRS Sodba III U 93/2019-24Upravno sodišče RS · 2021
Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.
- UPRS Sodba III U 115/2019-8Upravno sodišče RS · 2020
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev in, če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Namen pravice do izjavljanja je zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa, ki jo oblikujejo tako pravno relevantna dejstva kot tudi uporaba in razlaga pravnih norm, na katere upravni organ opre svojo odločitev.
- VSRS Sklep II DoR 299/2010Vrhovno sodišče RS · 2010
Dopustitev revizije glede vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 10. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba III U 93/2019-24Upravno sodišče RS · 13. 10. 2021
Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.
- UPRS Sodba III U 115/2019-8Upravno sodišče RS · 17. 9. 2020
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev in, če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Namen pravice do izjavljanja je zagotoviti vsakomur, da lahko sovpliva na tek postopka in odločitev upravnega organa, ki jo oblikujejo tako pravno relevantna dejstva kot tudi uporaba in razlaga pravnih norm, na katere upravni organ opre svojo odločitev.
- VSRS Sklep II DoR 299/2010Vrhovno sodišče RS · 28. 10. 2010besedilo 1996–2016
Dopustitev revizije glede vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa.
- VSRS Sodba U 325/95 in Sodba U 334/95Vrhovno sodišče RS · 4. 2. 1998besedilo 1996–2016
Komasacija, v kateri je dodeljena parcela, ki je sicer oddaljenejša od v komasacijo vloženega zemljišča, pa zaradi tega to ne pomeni pri obdelovanju kakšne posebne težave ali škode, je v skladu s pogoji iz 88. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.
- VSRS Sodba U 1109/92-12Vrhovno sodišče RS · 4. 5. 1994
Tožba je bila zavrnjena, ker so bili izpolnjeni pogoji po ZKZ o zaokroženosti zemljišča v komasacijskem skladu in v zmanjšanju skupne površine zemljišč zaradi zgraditve javnih objektov, ki so potrebni za izvedbo komasacije.
- VSRS Sodba U 574/93-8Vrhovno sodišče RS · 3. 2. 1994
Pri dodelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada so bili upoštevani zakonski pogoji, zato tožbeni ugovori niso utemeljeni. Vsak od komasacijskih udeležencev - solastnikov lahko vloži samostojno pritožbo. Zato upravni organ ni dolžan pozivati pritožnika na dopolnitev pritožbe.
- VSRS Sodba U 176/92-7Vrhovno sodišče RS · 22. 12. 1993
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker so pri tožeči stranki v zvezi z dodelitvijo zemljišč iz komasacijskega sklada upoštevani pogoji glede oblike, lege, površine, vrednosti in zaokroženosti po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (88. in 90. člen).
- VSRS Sodba U 319/92Vrhovno sodišče RS · 20. 5. 1993
Komasacijski udeleženec se ne more uspešno upirati dodelitvi parcel na obeh straneh predvidene ceste, če mu je zagotovljen dostop do parcel in so mu bila zemljišča dodeljena v skladu z načeli, ki jih za dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada določa zakon.