VSM sodba I Cpg 256/2014

I. Pritožba se zavrne in odločba sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi v II., III. in IV. točki izreka potrdi.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Dosedanji potek postopka:

1Z uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zaradi umika tožbe glede zneska 21.715,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2010 do plačila in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 46.272,00 EUR od 15. 9. 2010 do 18. 9. 2010 postopek v tem delu ustavilo. V II. točki izreka je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) plačati 24.556,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2010 do plačila ter stroške postopka, zavrnilo. S sklepom o popravi je popravilo napako v III. in IV. točki izreka sodbe tako, da je tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženke v znesku 1.737,90 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in povrnitev pravdnih stroškov stranskega intervenienta v znesku 1.806,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo, torej zoper II., III. in IV. točko izreka citirane odločbe, se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da je pasivna legitimacija Republike Slovenije podana. Na podlagi 26. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo je v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s protipravnim ravnanjem povzročila oseba ali organ, ki to službo opravlja. Izdaja dovoljenja za opravljanje veterinarske dejavnosti je bila podeljena Veterinarski zbornici (stranskemu intervenientu na strani toženke) s strani države, zato je tožnica tožbeni zahtevek pravilno naslovila na Republiko Slovenijo kot nosilko javnih pooblastil. Odločitev sodišča prve stopnje, da njena pasivna legitimacija ni podana, je nepravilna in nezakonita. Enako velja za zastaranje tožbenega zahtevka. Res je, da je tožnica odločbo Veterinarske zbornice UT-4/080107 z dne prejela dne 7. 2. 2008, vendar je s tem datumom pričel teči petletni in ne triletni zastaralni rok, kot zmotno zaključuje izpodbijana sodba. Sicer pa je bila tožba vložena znotraj triletnega zastaralnega roka, ker je tožnica za storilca in škodo izvedela šele s prejemom odločbe upravnega sodišča z dne 14. 9. 2010, ki jo je prejela 30. 9. 2010. Sodišču prve stopnje pritožba nazadnje še očita, da se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti glede odločilnih dejstev (meritorne oz. vsebinske odločitve) in je podana bistvena kršitev določb postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, vključno s stroškovno posledico. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev pritožbe:

4Sodišče druge stopnje je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V okviru uradnega preizkusa je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. V takšnem obsegu opravljen pritožbeni preizkus je pokazal, da je odločitev v procesnem, dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna.

5V predmetni zadevi tožnica od toženke zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala z izdajo odločbe Veterinarske zbornice UT-4/080107 z dne 31. 1. 2008, v kateri ji slednja ni nudila šestmesečnega ureditvenega roka za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v zvezi z izdajo dovoljenja za opravljanje veterinarske dejavnosti.

6Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo iz dveh razlogov: zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije toženke in zaradi utemeljenega ugovora zastaranja obveznosti.

7Po oceni sodišča druge stopnje je zaključek sodišča prve stopnje glede pomanjkanja pasivne legitimacije pravilen. Veterinarska zbornica RS je samostojna pravna oseba, ki ima svojo pravdno in procesno sposobnost, kar pomeni, da lahko toži in je lahko tožena. To dejstvo izhaja iz 1. člena Statuta Veterinarske zbornice in 3. člena Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ), ki izrecno določa, da je zbornica pravna oseba zasebnega prava, ki status pravne osebe pridobi z vpisom v register. Ker je sporno odločbo UT-4/080107 z dne 31. 1. 2008, ki naj bi bila nezakonita, v predmetni zadevi izdala Veterinarska zbornica RS, ki je vpisana v sodni register, sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da bi morala tožnica povrnitev škode zahtevati od nje, ne pa od države. Okoliščina, da je država Veterinarski zbornici podelila pristojnost za izdajo licenc za opravljanje veterinarske dejavnosti, na pasivno legitimacijo Republike Slovenije ne vpliva. Pasivne legitimacije zaradi te okoliščine ni mogoče „razširiti“ na Republiko Slovenijo.

8Ker je odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka izpodbijane odločbe pravilna zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije toženke, se sodišču druge stopnje ni bilo treba ukvarjati s presojo ostalih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9Ker izven okvirov pritožbenih navedb sodišče druge stopnje zmotne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in odločbo sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi v II., III. in IV. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

Stroški pritožbenega postopka:

10Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Stroški pravdnega (in tudi pritožbenega) postopka so namreč na podlagi 154. člena ZPP in prvega odstavka 165. člena ZPP vezani na uspeh v pravdi.