UPRS sodba I U 844/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je Svet Vrtca na podlagi 20.b člena Zakona o vrtcih (v nadaljevanju ZVrt) ter 17. člena Odloka o sprejemu otrok v vrtec (v nadaljevanju Odlok) v postopku vpisa otroka A.A. izdal odločbo, s katero je zavrnil ugovor vlagateljice - tožeče stranke zoper obvestilo o uvrstitvi otroka na čakalni seznam.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe se ugotavlja, da je bil postopek točkovanja vloge za sprejem otroka v vrtec pravilen in skladen z zakonom ter da je pritožba (pravilno: ugovor) neutemeljena, saj na vlogi za vpis otroka ni bil označen kriterij „enostarševska družina“. Plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi s postopkom sporazumevanja o varstvu, vzgoji, preživnini in stikih z datumom, ki ga je tožnica priložila pritožbi, pa ima datum 23. 4. 2012, kar je po poteku roka za sprejem vlog za vpis otrok v vrtec. Zato potrdilo o plačilu takse ni ustrezen dokument za uveljavljanje kriterija enostarševske družine. Priložiti bi bilo potrebno pravnomočno sodno odločbo ali potrdilo, da pred pristojnim sodiščem teče postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otroka, in sicer z datumom do 31. 3. 2012.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev plačane sodne takse. V tožbi navaja, da je za svojega otroka dala vlogo za sprejem otroka v vrtec. Z obvestilom o uvrstitvi otroka na čakalni seznam z dne 24. 4. 2012 je bila obveščena, da otrok ni sprejet vrtec, da je uvrščen na čakalni seznam za I. starostno obdobje s skupnim številom točk 75 ter da so bili pri točkovanju upoštevani naslednji kriteriji: 1. e (50 točk), 2. c (10 točk), 5 (3 točke) in 6. c (12 točk). Iz obrazložitve ni razvidno, kaj pomenijo posamezni kriteriji, poleg tega pa ni navedeno, na katero mesto na čakalni listi je otrok uvrščen. Zato je tožeča stranka vložila ugovor na obvestilo, saj poleg navedenega tožena stranka ni upoštevala kriterija enostarševske družine, čeprav sta tožeča stranka in otrokov oče dne 23. 3. 2012 na pristojno sodišče podala predlog za potrditev sporazuma o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitvi stikov in preživnine. V zvezi z razlogi izpodbijane odločbe tožeča stranka navaja, da je tožena stranka tožečo pozvala po telefonu k odpravi pomanjkljivosti vloge, nakar je tožeča stranka vzpostavila stike s sodiščem in o tem obvestila toženo stranko. Tožena stranka je na seji dne 24. 5. 2012 odločila na podlagi potrdila o sodni taksi kljub temu, da je razpolagala z ustreznim dokumentom, ki ji ga je posredovalo tako sodišče kot tožeča stranka. Sodišče je tožečo stranko z dopisom z dne 23. 5. 2012 obvestilo, da je poslalo potrdilo oziroma dopis toženi stranki. Tožeča stranka pa je toženo obvestila po telefonu, da bo prejela ustrezen dopis s strani sodišča. Zato ne držijo navedbe tožene stranke, da do dneva odločanja ni prejela ustreznega dokumenta za uveljavljanje kriterijev za sprejem otroka v vrtec. Tožena stranka je po povedanem pravočasno prejela ustrezno potrdilo, in to z datumom 23. 3. 2012, kar je vsekakor do 31. 3. 2012. Nepravilna pa je tudi razlaga, ki se nanaša na potrdilo o plačilu sodne takse, saj je iz potrdila razvidno, da je bil predhodno, in torej pred 23. 4. 2012, s katerim je ožigosan omenjeni nalog, podan predlog o sporazumu s strani tožeče stranke. Poleg tega tožena stranka ni pridobila potrebnih podatkov pri Okrožnem sodišču kot upravljalcu zbirk osebnih podatkov, kot ji to nalaga 20. a člen ZVrt. Dodatno pa vzbuja dvom v poštenost sprejete odločitve dejstvo, da kljub poteku osemdnevnega roka iz tretjega odstavka 20. b člena ZVrt še vedno ni objavljen seznam sprejetih in čakajočih otrok na oglasni deski ali na spletnih straneh vrtca.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, kolikor je ne bo zaradi nesklepčnosti tožbenega zahtevka zavrglo, saj tožeča stranka izpodbija odločbo druge stopnje in ne prvostopne odločbe, kot se to zahteva po določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa navaja, da so bili posamezni kriteriji pojasnjeni v prilogi vloge za vpis in da zato obvestilo ni brez razlogov. V vlogi tožnica kriterija enostarševske družine ni uveljavljala in temu ustrezno je bila vloga točkovana. Pa tudi če bi dosegla dodatnih 80 točk kot enostarševska družina, bi je to še ne uvrstilo med otroke, ki so sprejeti v vrtec, saj bi dosegla le 105 in ne 136 točk, kot je bila določena meja za sprejem v vrtec. Tožnica komisije ni obvestila o kakršnihkoli spremembah z ozirom na podatke iz vloge. Da je vložila predlog na Okrožno sodišče, je navedla v ugovoru na obvestilo. Njeno obvestilo Svetu vrtca pa ni bilo pravočasno. Potrdila o plačani sodni taksi namreč ni predložila. Sodišče pa je potrdilo o tem, da se vodi postopek, lahko poslalo šele najprej 23. 5. 2012, pri čemer je bila seja Sveta že en dan prej (22. 5. 2012) in torej dopis oziroma potrdilo ni moglo biti prejeto pravočasno. Pa tudi če bi bilo potrdilo sodišča prejeto pravočasno, to še ni dokaz, da gre za enostarševsko družino v skladu s 27. členom Odloka. Pravnomočne sodne odločbe namreč v konkretnem primeru še ni bilo niti ni bilo izkazano, da teče postopek pred sodiščem, saj je bila vloga tožnice nepopolna, predloženo pa tudi še ni bilo potrdilo o plačani sodni taksi. Vloga, ki ni popolna ali za katero ni plačana sodna taksa, pa se šteje za umaknjeno oziroma se zavrže. Sklep sodišča o dopolnitvi predloga je bil predložen šele po seji Sveta, kar pomeni, da ni bilo podlage, da se odloči drugače, kot je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Seznam sprejetih in čakajočih otrok je bil objavljen tako na oglasni deski kot na spletni strani, centralni seznam pa je objavljen tudi na spletni strani občine, kjer se tožničin otrok nahaja na ... mestu.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke in predlaga prednostno obravnavo tožbe. V zvezi z očitano nesklepčnostjo tožbe navaja, da je tožena stranka na prvi stopnji izdala obvestilo, kar ni odločba, ter da je tožena stranka šele z odločbo Sveta vrtca odločila o pravici oziroma pravni koristi tožeče stranke. Šele zoper odločbo Sveta je tudi po določbah 20. b člena ZVrt možno sprožiti upravni spor. Neutemeljene so tudi navedbe tožene stranke o tem, da tožeča stranka ni pravočasno predložila ustreznih dokazil v zvezi z enostarševsko družino. Tožena stranka je bila s tem dejstvom nedvomno seznanjena ob vložitvi ugovora zoper obvestilo z dne 3. 5. 2012, ko je tožnica predložila tudi potrdilo, da sta otrokova starša dne 23. 3. 2012 vložila ustrezen predlog na pristojno sodišče. Zato bi moral Svet vrtca to upoštevati, še zlasti, ker je tožnica predložila tudi poziv k plačilu sodne takse v tem postopku. Ker ji skladno z določbami ZUP tožena stranka ni postavila roka za dopolnitev vloge, pa tudi dopolnitve vloge ne more šteti za prepozno. Zato je tožena stranka s svojo odločitvijo v tem pogledu bistveno kršila pravila postopka in tožničino (ustavno) pravico do izjave. Sicer pa bi lahko tožena stranka z ozirom na navedbe in podatke v ugovoru tudi sama preverila, ali je v teku sodni postopek, in ker tega ni storila, je po mnenju tožeče stranke ravnala materialnopravno zmotno. Neutemeljena pa je tudi zahteva za predložitev potrdila o plačani sodni taksi za predlog pri sodišču. Po 27. členu Odloka se za enostarševsko šteje družina v primeru, če pred pristojnim sodiščem teče postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otrok. To pa je tožnica izkazala že v ugovoru z dne 3. 5. 2012 s predložitvijo potrdila o vloženem predlogu in zato dopolnjevanje vloge ni bilo potrebno, saj Odlok kot materialni predpis vrste dokazil podrobneje ne določa. Neustrezno je tudi sklicevanje tožene stranke na določbe ZPP, saj je tožena stranka dolžna ravnati po določbah ZUP in ne ZPP. Tožeča stranka je torej v zadostni meri izkazala, da je že 17. 4. 2012 in torej ob delu komisije potekal postopek pred sodiščem. Tožena stranka je vedela, da postopek poteka, saj je tožnico pozvala na dopolnitev, pozvala pa jo je na dopolnitev s predložitvijo potrdila o plačilu sodne takse, kar ni pravilno, saj za kaj takega nima zakonske podlage. Dovolj je bilo potrdilo o tem, da je sprožila postopek, to dejstvo pa je tožeča stranka v konkretnem primeru dokazala. Tako bi morala tožeča stranka ob upoštevanju kriterija enostarševske družine po kriteriju 1. b doseči 80 točk in po kriteriju 2. a 80 točk, tako da bi skupaj dosegla 145 točk, s tem pa bi presegla zahtevano število točk za sprejem otroka v vrtec.

Tožba ni utemeljena.

Po osmem odstavku 20.b člena ZVrt lahko starši sprožijo upravni spor zoper odločitev sveta vrtca. Sodno varstvo v upravnem sporu in akt, ki se lahko izpodbija s tožbo, torej izrecno določa posebni zakon (ZVrt). Zato tožena stranka ne more uspešno ugovarjati, da vložena tožba ni vložena pravilno, oziroma da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni predmet upravnega spora po ZUS-1. Predlogu tožene stranke, da se tožba zaradi pomanjkanja ene od procesnih predpostavk (in ne zaradi nesklepčnosti) zavrže, torej ni mogoče slediti.

Sporna tako ostaja vsebinska pravilnost izpodbijane odločitve in s tem vprašanje, ali je spreminjanje podatkov iz vloge za vpis otroka v vrtec dopustno in če je, do kdaj in še, ko gre za uveljavljanje kriterija enostarševske družine, pod katerimi pogoji.

Postopek sprejemanja otrok v vrtec določata ZVrt in Odlok. Po določbah ZVrt javni vrtec vpisuje in sprejema otroke v svoje programe na podlagi prijav. Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto in če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu otrok komisija na podlagi kriterijev, ki jih določi občina ustanoviteljica. Če starši oddajo nepopolno vlogo, se jih pozove k odpravi pomanjkljivost ali dopolnitvi vloge. Komisija odloča po določbah skrajšanega ugotovitvenega postopka, določenem v ZUP. Na podlagi kriterijev določi prednostni vrstni red ter na tej podlagi glede na število prostih mest odloči, koliko otrok bo sprejetih v vrtec. Prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok, in čakalni seznam, se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca, staršem pa pošlje obvestilo z izpisom vseh relevantnih podatkov ter s pravnim poukom, da lahko vložijo ugovor na svet vrtca, ki o njihovem ugovoru ob smiselni uporabi določb ZUP odloči z odločbo.

Po povedanem šele svet zavoda odloči z odločbo in je torej postopek pred tem, vključno z odločanjem komisije in vročanjem obvestil šteti za (enoten) ugotovitveni postopek, ki šele pripelje do odločitve v stvari in s tem do izdaje odločbe. Ugovor zoper odločitev komisije torej nima narave pritožbe, zato tudi ni videti zakonske ovire za to, da se v ugovoru navajajo dejstva in dokazi, ki so novi in s tem za dopolnjevanje oziroma celo spreminjanje podatkov, ki so navedeni v vlogi. Po določbah ZUP je namreč za odločitev relevantno pravno in dejansko stanje, kakršno obstaja ob izdaji odločbe. Na takšen zaključek nenazadnje kaže tudi ravnanje tožene stranke, ki je tožnico pozivala k dopolnitvi vloge (ugovora zoper obvestilo). Pravilno in skladno z vrsto oziroma naravo postopka (javni poziv oziroma javni razpis) pa je po presoji sodišča tudi njeno stališče, po katerem se lahko v ugovoru uveljavljajo le tista (nova) dejstva, ki so nastala do poteka roka za vpis otroka v vrtec, saj je le na ta način vsem udeležencem poziva zagotovljen enak položaj v postopku. Po povedanem je torej tožeča stranka lahko uveljavljala enostarševsko družino šele v ugovoru zoper obvestilo.

Kriteriji za sprejem otrok v vrtec, tudi kriterij enostarševske družine, so določeni v 27. členu Odloka. Po 2. alinei drugega odstavka 27. člena se za enostarševsko družino šteje skupnost enega starša z otroki (tudi) v primeru, kadar otrok živi z enim od staršev na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je odločeno o varstvu in vzgoji otrok ali kadar pred pristojnim sodiščem teče postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Po zahtevah javnega poziva oziroma vloge za vpis se izpolnjevanje navedenega kriterija (pod II. točko – Podatki o starših) dokazuje ali s pravnomočno sodno odločbo ali s potrdilom, da pred pristojnim sodiščem teče postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otroka.

Zato je tožena stranka tožečo utemeljeno pozvala, da ugovor, v katerem je uveljavljala kriterij enostarševske družine, dopolni z dokazilom o tem, da je bil pred potekom roka za vpis otrok v vrtec in torej pred 31. 3. 2012 začet oziroma da je še pred tem datumom pred pristojnim sodiščem tekel postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otroka.

V tej zvezi pa iz listin, ki so v spisih, sledi, da je bilo potrdilo (sodišča) o tem, da pred pristojnim sodiščem teče postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otroka in s tem ustrezno dokazilo, ki se za uveljavljanje enostarševske družine zahteva po pogojih javnega poziva, svetu vrtca posredovano šele po seji, na kateri se je odločalo o ugovoru tožnice. Ker pa obenem iz spisov ne sledi, na kakšen način je bil tožnica pozvana k dopolnitvi vloge in kakšen rok ji je bil za dopolnitev vloge postavljen, ni mogoče zaključiti, da je bila dopolnitev vloge prepozna, kot to trdi tožena stranka. Pač pa ima po presoji sodišča tožena stranka prav, kolikor trdi, da postopek pred pristojnim sodiščem ni bil začet do poteka roka za vpis otrok v vrtec in s tem pravočasno. Predlog za potrditev sporazuma staršev o dodelitvi otrok, stikih in preživnine, ki je bil pri sodišču vložen 23. 3. 2012 in s tem še v roku za vpis, namreč kot vloga ni bil popoln ter je bil zato na podlagi 108. člena ZPP poslan v dopolnitev. To povsem jasno in tudi nesporno sledi iz listin, ki so v spisih in ki jih je posredovala tožeča stranka sama. Ker pri zadevnem predlogu ne gre za vlogo, ki je vezana na rok, zanj ne velja četrti odstavek 108. člena ZPP, po katerem se šteje v primeru, če je vloga popravljena skladno s pozivom, za vloženo pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena. Šteje se torej, da je predlog vložen tisti dan, ko sodišče prejme popravljeno oziroma dopolnjeno vlogo. To pa je bilo v konkretnem primeru lahko šele po pozivu za dopolnitev vloge, ki je bil izdan dne 21. 5. 2012, saj je bil šele po tem datumu predlog lahko ustrezno popravljen in s tem sposoben za obravnavanje pred sodiščem, kar nenazadnje potrjuje tudi dopis sodišča, na katerega se sklicuje tožeča stranka in s katerim se (dne 23. 5. 2012) obvešča toženo stranko, da je vložen predlog za potrditev sporazuma staršev o zaupanju otrok, stikih in plačevanju preživnine. Šele, ko je predlog vložen, pa (ob smiselni uporabi 179. člena ZPP) začne teči postopek pred sodiščem. To pa v konkretnem primeru pomeni, da je postopek za odločitev o varstvu in vzgoji otrok začel teči po poteku roka za vpis, to pa obenem pomeni, da tožeča stranka z uveljavljanjem kriterija enostarševske družine v tem postopku javnega vpisa ne more biti uspešna. Drugačne tožbene trditve o začetku oziroma o teku postopka pred sodiščem nimajo opore v veljavnih predpisih in jih sodišče zato kot takšne zavrača.

Neutemeljeni pa so tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obvestilo in zaradi katerih naj bi bila nezakonita in nepravilna tudi izpodbijana odločba. Obrazložitev, ki vključuje število doseženih točk po posameznih kriterijih, je po presoji sodišča dovolj določna in jo je, ob upoštevanju podatkov iz vloge za vpis, mogoče preizkusiti. Pravilno pa je tudi število doseženih točk, saj kriterija enostarševske družine tožeča stranka, glede na njeno povsem jasno in nesporno vsebino, v vlogi ni uveljavljala in zato utemeljeno ni bil upoštevan pri točkovanju s strani komisije.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

Ker okoliščine, relevantne za odločitev, niso sporne, je sodišče, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.