VSL sklep Cst 453/2014

I. Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, 2) za upravitelja imenovalo M. D. in 4.) odločilo o izplačilih iz proračuna sodišča (sklep 3. točke ne vsebuje).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila pravna oseba: Z., d.o.o. in Z. k.d..

3Pritožba ni dovoljena.

4Iz pritožbe višje sodišče ugotavlja, da je pod navedbo imena oziroma firme pritožnika navedeno, da je to stečajni dolžnik, ki vlaga pritožbo po svoji direktorici, na koncu pritožbe pa je navedba in podpis direktorice.

5Pravico vložiti pritožbo proti sklepu ima v stečajnem postopku vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (126. člen ZFPPIPP). Stranke postopka do vključno izdanega sklepa o začetku stečajnega postopka so predlagatelj postopka, dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, in upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku (55. člen ZFPPIPP), prav tako pa je stranka postopka tudi upnik, ki po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka prijavi svojo terjatev do stečajnega dolžnika (56. člen ZFPPIPP).

6Oseba, ki je vložila pritožbo, ni stečajni dolžnik. Ime stečajnega dolžnika in pritožnika je sicer praktično enako, vendar pa ima stečajni dolžnik med imenoma kapitalskih družb, ki sestavljata njegovo firmo, znak „&“, pritožnik pa ima besedo „in“, pri čemer višje sodišče še ugotavlja, da ne gre za pomoto pri zapisu imena, temveč dejansko obstajata taki osebi, vsaka s svojo matično in davčno številko. Stečajni dolžnik ima matično številko 001, pritožnik pa 002. Prav tako pa višje sodišče iz spisa tudi vidi, da pritožnik do sedaj ni prijavil kake terjatve v tem stečajnem postopku, kar pomeni, da nima niti statusa upnika. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bila ista oseba direktorica obeh pravnih oseb.

7Glede na navedeno pritožnik torej nima statusa osebe, ki bi se v skladu z navedenimi določili smela pritožiti zoper sklep o začetku stečajnega postopka.

8Prav tako iz sodnega registra ne izhaja, da bi bil pritožnik družbenik stečajnega dolžnika, zato nima legitimacije za pritožbo niti na podlagi 2. odstavka 242. člena ZFPPIPP (ob dejstvu, da je tako ali tako po tem določilu ne bi imel že zato, ker začetka stečajnega postopka ni predlagal upnik).

9Glede na navedeno pritožba ni dovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP in 126. člen ZFPPIPP).