VSRS sodba III Ips 18/2014

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške revizije.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 1.820,24 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve sodbe.

Dosedanji potek postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno odločbo dovolilo spremembo tožbe s povišanjem zahtevka tožeče stranke za 2.232,00 EUR (I. točka izreka);

(1)

toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 61.512,00 (59.280,00 + 2.232,00) EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 59.280,00 EUR od 5. 11. 2009 (II. točka izreka) in ji povrne 3.348,00 EUR nadaljnjih stroškov postopka po tožbi (III. točka izreka); zavrnilo nasprotno tožbo [pravilno nasprotni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe za izdelavo cenitev nepremičnega premoženja toženke] (IV. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 796,98 EUR stroškov postopka po nasprotni tožbi (V. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Pri tem je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 17/2013-13 z dne 13. 9. 2013 na predlog tožene stranke dopustilo revizijo o pravnem vprašanju, »ali je potrebna izrecna potrditev dela po tretjem odstavku 642. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), da je s tem naročnik zavezan k plačilu, oziroma, ali se lahko šteje, da je delo potrjeno v skladu s tretjim odstavkom 642. člena OZ v primeru, da ga naročnik ni grajal pravočasno oziroma ga je grajal le delno«.

4Tožena stranka je nato zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (vsebinsko samo glede odločitve o tožbenem zahtevku). Predlagala je razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov revizije.

5Tožeča stranka je na revizijo odgovorila. Prerekala je revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene. Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ugotovljeno dejansko stanje.

6Pravdni stranki (tožnica kot podjemnica in toženka kot naročnica) sta aprila 2009 sklenili ustno pogodbo o cenitvi nepremičnega premoženja toženke. Tožnica je »v smislu značilne izpolnitve pogodbe« toženki 16. 7. 2009 izročila 26 cenitvenih poročil in 2. 9. 2009 še 2 ter s tem izpolnila svojo pogodbeno dolžnost.

(2)

7Toženka je z dopisi 11., 14. in 15. septembra 2009 grajala cenitvena poročila,

(3)

vendar »sodišču ni postreg[la] s podatkom, kdaj je grajane napake sploh ugotovil[a] in na kakšen način«.

8Toženka v navedenih dopisih ni zajela vseh nepremičnin, kar pomeni, da nekatere cenitve niti niso bile grajane.

9Ker med strankama cena za delo ni bila določena, jo je določilo sodišče, ki je na spletu, na strani Slovenskega inštituta za revizijo, preverilo priporočene cene urne postavke cenilcev ter ugotovilo, da jih je tožnica popolno in pravilno navedla in upoštevala. Njene cene so bile celo nižje.

Relevantne določbe OZ.

10642. člen OZ (Določitev plačila in izplačilo):

(1) Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim pravnim aktom.

(2) Če plačilo ni določeno, ga določi sodišča tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.

(3) Naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno.

(4) To velja tudi, če sta dogovorjeni izvršitev in izročitev dela po delih.

Revizija ni utemeljena.

11Naročnica ni bila dolžna izplačati plačila, preden ni pregledala izvršenega dela in ga potrdila (tretji odstavek 642. člena OZ). Ni bil namreč ugotovljen (niti zatrjevan) drugačen dogovor. Ker je šlo pri obveznosti podjemnice za obligacijo rezultata, za pridobitev pravice do plačila ni zadostovala samo izvršitev dela, temveč je morala podjemnica izvršeno delo naročnici izročiti, naročnica pa ga je morala pregledati in potrditi.

12Naročnica je bila dolžna pregledati izvršeno delo, brž ko je bilo to po običajnem teku stvari mogoče (prvi odstavek 633. člena OZ) in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnico (prvi odstavek 633. člena OZ); o skritih napakah pa čim prej, vendar najpozneje v enem mesecu, ko je bila takšna napaka odkrita (prvi odstavek 634. člena OZ). Po dokaznem postopku pa je bilo ugotovljeno, da toženka morebitnih napak ni grajala pravočasno. Niti delno. Zato Vrhovno sodišče ni odgovarjalo na dopuščeno pravno vprašanje, ali se lahko šteje, da je delo potrjeno, če ga je naročnica grajala le delno. Izkazalo se je namreč, da se dopuščeno pravno vprašanje ne prilega v tem sporu ugotovljenemu dejanskemu stanju.

13Ugotovitev o nepravočasnem grajanju napak je sicer materialnopravne narave, vendar pa temelji na dejanskih ugotovitvah, da »M. sodišču ni postregel s podatkom, kdaj je grajane napake sploh ugotovil (in na kakšen način)« (drugi odstavek obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje na njeni 6. strani). Dejanskih ugotovitev pa ni mogoče izpodbijati z revizijo (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato je neupoštevno sklicevanje revidentke, da naj bi opravljeno delo grajala že v postopku priprave osnutkov cenitev nepremičnin, ko naj bi tožnico opozarjala, da se cenitve ne morejo nanašati na sklope nepremičnin, ter da naj bi že iz pisma stečajnega sodnika z dne 11. 2. 2010 jasno izhajalo, da naj bi sporne cenitve ne bile ustrezne, ker naj bi med nepremičninami in posameznimi parcelami oziroma parcelnimi številkami ne bilo povezave.

14Iz obrazloženega izhaja, da je (tako kot je to pravilno zaključilo sodišče druge stopnje) v primeru, ko naročnica morebitnih napak ni grajala pravočasno (v zakonskem roku), »treba šteti, da je bilo delo opravljeno brez napak« (5. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje), kar v zvezi z dopuščenim pravnim vprašanjem pomeni, da v obravnavanem primeru izrecna potrditev del ni bila nujna (ni bila pogoj) za nastop obveznosti naročnice izvršiti plačilo.

Odločitev o reviziji.

15S tem je revizijsko sodišče presodilo revizijske navedbe, ki so bile (po njegovi materialnopravni presoji) odločilnega pomena. Ker je njihova presoja pokazala, da revizija ni utemeljena, jo je v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o revizijskih stroških

16Toženka z revizijo ni uspela, zaradi česar v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom njegovega 154. člena sama krije svoje revizijske stroške (II. točka izreka).

17Toženka z revizijo ni uspela, zaradi česar mora tožnici v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi z njegovim 155. členom povrniti 1.820,24 EUR stroškov revizijskega odgovora (III. točka izreka). Gre za 1.472,00 EUR stroškov sestave revizijskega odgovora, za 20,00 EUR pavšalnih izdatkov za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev ter za 328,24 EUR 22% davka na dodano vrednost. Navedene stroške je revizijsko sodišče glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (OT).

18Od priznanih stroškov gredo tožnici skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (objavljenim v Pravnih mnenjih I/2006) tudi zahtevane zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva morebitne zamude.

---.---

Op. št. (1):

Vsebinsko gre za sklep (iz 185. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Op. št. (2):

V zadevi ni bil ugotovljen (niti zatrjevan) dogovor o izvršitvi in izročitvi dela po delih (četrti odstavek 642. člen OZ).

Op. št. (3): Pomanjkljivost glede cenitve nepremičnine v Kromberku je bila po posredovanju stečajnega sodnika sanirana 23. 2. 2010.