UPRS sodba I U 976/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil prijavo znamke ''REHAB'' št. Z-201170758 z dne 15. 6. 2011 ter ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil zahtevo za registracijo znamke za znak ''REHAB'' za blago, po mednarodni klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (v nadaljevanju: NK) razvrščeno v razrede: - 5: prehranska dopolnila v tekoči obliki, ki vsebujejo dodatke vitaminov in mineralov, pijače, ki vsebujejo vitamine in minerale, predhodno hranilno obogatene pijače, vse iz tega razreda, - 30: čaj, pripravljen za takojšnje zaužitje, ledeni čaj in pijače na osnovi čaja, aromatiziran čaj za takojšnje užitje, ledeni čaj in pijače na osnovi čaja, - 32: brezalkoholne pijače. Organ je ugotovil, da znamke za prijavljeni znak ne more registrirati, ker je prijavljen v besedi z običajnimi črkami, torej gre za znak brez kakršnihkoli dodatnih figurativnih elementov, ki bi lahko dali znaku zadostno ali vsaj minimalno razlikovalnost. Znamke ni mogoče priznati, če ima beseda glede na prijavljeno blago oziroma storitve npr. tak pomen, da bi jo lahko relevantni potrošnik dojel kot nek opis, podatek, ipd.. Ker potrošnik v takih primerih ne more ločiti, kdaj je beseda uporabljena kot splošen podatek in kdaj kot znamka, taka beseda ni primerna za razlikovanje. Takih besed se tudi ne sme monopolizirati in morajo ostati v prosti uporabi. Znak REHAB je beseda, sestavljena iz 5 črk. Teh 5 črk skupaj ima določen pomen in sicer predstavlja skrajšano obliko besede rehabilitation. Ta beseda je v angleškem jeziku čisto navadna beseda ali izraz za odvajanje od alkohola ali drog oziroma za ustanovo za odvajanje od alkohola ali drog. Povprečni potrošnik si pri znaku REHAB v besedi ne bi mogel predstavljati nič drugega, kot da gre za izdelke, ki se uporabljajo za odvajanje od alkohola ali drog. Iz tega razloga si zato ne more predstavljati, da gre za znak le enega nosilca, kar je osnovni namen razlikovanja. Iz teh razlogov je znak brez slehernega razlikovalnega učinka (tč.) b 43. člena Zakona o industrijski lastnini – v nadaljevanju ZIL-1) oziroma opisuje le določene značilnosti izdelkov s seznama (tč.) c 43. člena ZIL-1). Organ je v skladu s prvim odstavkom 70. člena ZIL-1 tožnika pozval, da se do teh ugotovitev organa opredeli, kar je tožnik tudi storil. V zvezi z ugovori tožnika je še dodal, da je povprečni potrošnik pri nakupu prehranskih dopolnil še posebno pazljiv, poleg tega okrajšava besede rehabilitation oziroma rehab ni v ničemer neobičajna oziroma razlikovalna za označevanje prehranskih dopolnil. Povprečni slovenski potrošnik se z angleščino srečuje na vsakem koraku in zanj to ni več neobičajen, eksotičen jezik. Dejstvo, da gre za okrajšavo angleške besede, tudi ne pripomore k večji razlikovalnosti znaka, saj je angleški jezik postal na slovenskem trgu eden vodilnih tujih jezikov. Glede na podatke Statističnega urada RS so 2007 angleški jezik govorile kar tri četrtine oseb v starosti 25-34 let, skoraj polovica oseb v starosti 35-49 in dobra četrtina oseb v starosti 50-64. Poleg tega ne smemo pozabiti razvoja interneta, kjer je angleščina osnovni jezik večine tujih brskalnikov. Organ se tudi ne strinja, da potrošniki ne bodo naredili miselne povezave med besedo in blagom. Pri nakupu farmacevtskih izdelkov iz razreda 5 kot tudi čajev in brezalkoholnih pijač iz razreda 30 in 32 je potrošnik razumno obveščen, pozoren in pazljiv. Danes je trend v porastu uporabe prehranskih dopolnil kot tudi čajev in brezalkoholnih napitkov. Potrošnik bo znak dojel kot besedo z običajnimi črkami z določenim pomenom in ne kot znamko. Če bi organ dopustil registracijo takšne besede, bi dovolil monopol nad generično besedo, ki mora ostati v prosti rabi in na voljo vsem proizvajalcem istega ali podobnega blaga. Ustanove, ki sodelujejo pri postopku rehabilitacije, pa tudi nudijo raznovrstne čaje ali brezalkoholne napitke npr.: ob neki vadbi, kar pomeni, da imajo zvezo z zahtevanim blagom. Ta znak je primeren za razlikovanje za zelo ozek nabor proizvodov in storitev, potencialno bi bil primeren npr. za storitev zabaviščnih parkov. Organ se ne strinja, da gre za igrivo fantazijsko znamko z močno razlikovalnim značajem za zahtevane proizvode, saj znak nima v sebi nič fantazijskega. Organ pa tudi pri svojih odločitvah ni zavezan odločitvam, ki jih sprejema OHIM.

Tožnik v tožbi navaja, da se opisnost znaka ocenjuje glede na prijavljeno blago ali storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti. Tožnik ni nikoli trdil, da okrajšava tuje besede pomeni, da je beseda bolj razlikovalna per se, trdil pa je in pri tem vztraja, da povprečni slovenski potrošnik zelo drastične okrajšave angleške besede ''rehab'' ne bo razumel kot okrajšavo besede ''rehabilitation'' in četudi bi jo, ta okrajšava nima nikakršne zveze s prijavljenim blagom ter se za opis tega blaga ne uporablja in tudi ne asociira na katerokoli značilnost blaga. Ni jasno, kako naj bi beseda ''rehabilitation'' bila običajna za označevanje prehranskih dopolnil v tekoči obliki ali za ledene čaje, itd.. Iz Velikega angleško-slovenskega slovarja izhaja, da beseda ''rehabilitation'' pomeni: rehabilitacija, vrnitev časti, ugleda, položaja, pravic, itd.. Beseda ''rehab'' pa je zelo drastična okrajšava, ki se celo v angleško govorečih državah ne uporablja pogosto. Ta beseda v Sloveniji ni običajno uporabljana ali splošno sprejeta, toliko manj to velja za prijavljeno blago. Tožnik je še navedel, da je toženka napačno presodila, da bi povprečni slovenski potrošnik besedo razumel kot informacijo o izdelku. Težko si je zamisliti situacijo, da bi potrošnik, celo ob popolnem znanju angleščine, ob pogledu na čaj ''REHAB'' ali na marelični sok ''rehab'', mislil, da je ta beseda zgolj sporočilna in da bo menil, da bo s pitjem čaja ali soka fizično, psihično, politično, kazensko ali moralno rehabilitiran. Slovenski potrošniki v medsebojni komunikaciji po vadbi, po službi, med odvajanjem od kajenja ali alkohola ter drog ali ob prizadevanju za povrnitev časti in ugleda ne uporabljajo besednih zvez ''rabim en čaj, da se rehabam'', zato ne drži, da je ta beseda običajna v slovenskem jeziku za označevanje čajev, vitaminskih napitkov in brezalkoholnih pijač. V kontekstu, ki ga uporablja toženka, se v slovenščini uporablja beseda ''okrevanje'', ''okrepitev'', ''osvežitev'', ''regeneriranje''. Tudi če bi potrošnik povezal to besedo z ustanovami, ki sodelujejo v postopku rehabilitacije, ta beseda v razmerju do blaga, ki ga znamka pokriva, ni opisna. Toženka je tudi spregledala, da je sama registrirala izjemno veliko število znamk, ki so običajne besede v slovenskem in angleškem jeziku, npr.: ''A.'', ''B.'', ''C.'', ''D.'', ''E.'', ''F.'', ''G.'', itd.. To so vse običajne besede, pa vendarle registrirane znamke. Beseda ''A.'' je registrirana za oglasno in poslovno dejavnost, četudi časopis A. vsebuje tudi oglase o prostih delovnih mestih. Znamka ''B.'' je registrirana za vse vrste publikacij, četudi časopis B. opisuje tudi predvsem dogodke prejšnjega večera in dneva. Običajna beseda lahko opravlja funkcijo znamke, če ne opisuje bistvenih značilnosti blaga ali storitev, za katere je registrirana. Zato je odločitev v neskladju z dosedanjo prakso. Res je, da toženka ni vezana na odločitve OHIM, vendar veljajo za zavrnitev znamke zaradi obstoja absolutnih zadržkov za registracijo tudi pri prijavi znamke Skupnosti popolnoma enake določbe, zato je sklicevanje na odločitev OHIM v tem primeru bistvena in jo je treba upoštevati. OHIM mora presojati tudi, ali je znamka ''REHAB'' opisna tudi v državah, kjer je angleški jezik uradni jezik. OHIM pri presoji registrabilnosti ni ugotovil absolutnih razlogov in je znamko objavil. Bistveno je, da je presodil, da ni ugotovil, da bi bila znamka opisna za pijače. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi in odpravi odločbo toženke in zadevo vrne v ponovno odločanje, toženki pa še naloži povrnitev njegovih stroškov postopka. Tožnik je sodišče naknadno obvestil o spremembi firme.

Toženka je v odgovoru na tožbo povzela dosedanji postopek in razloge izpodbijane odločbe ter dodala, da ni potrebno, da je opisni znak dejansko v uporabi v povezavi s prijavljenim blagom oziroma storitvami, saj za zavrnitev znamke v skladu s tč.) c prvega odstavka 43. člena ZIL-1 zadostuje že, da bi lahko bil uporabljen za označitev vrste, kakovosti, količine, namena, vrednosti, geografskega izvora ali časa proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti prijavljenega blaga ali storitev (tako tudi v U 1229/2003, U 1110/2004, I Up 1190/2004). Ravno tako je Sodišče EU v sodbi, št. C-191/01 menilo, da opisne znake ali označbe, ki se nanašajo na značilnost blaga ali storitev, za katere se registracija zahteva, lahko prosto uporabljajo vsi. Beseda ''REHAB'' je običajna, kar dokazuje tudi število zadetkov na spletnem iskalniku H. – 128.000.000 zadetkov (vključno z besedo rehabilitation), na I. pa 26.297 zadetkov. Registrirane znamke ''A.'', ''B.'', ''C.'', pa se v bistvenih okoliščinah razlikujejo od konkretnega primera. OHIM pa ni nadrejen nacionalnim organom (tako tudi naslovno sodišče v U 1406/2003 in U 1358/2003). Predlagala je zavrnitev tožbe.

Tožnik je še dodal, da toženka še vedno ni uspela pojasniti, zakaj je znak opisen. Več različnih pomenov še ne pomeni, da je znak opisen za blago, ki ga zadevna znamka pokriva. Tako tudi Vrhovno sodišče v I Up 1190/2004. Ostalih sodb pa tožnik ni prejel in jih ne more komentirati, gre pa za prvostopenjske sodbe. Število zadetkov na spletnih brskalnikih pa tudi ne dokazuje splošne uporabe besede. Toženka tudi ni pojasnila, v čem so okoliščine pri drugih registriranih besednih znamkah (''A.'', ''B.'', itd.). Tožnik ni trdil, da je toženka vezana na odločitve OHIM, so pa te nedvomno dobra referenca, ob tem, da pa tako OHIM kot tudi nacionalni organ delujeta po predpisih, ki sta vezani na odločbe Direktive 89/104/ES z dne 21. 12. 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami. Praksa OHIM (glede na to, da je podvržena preverjanju istega sodišča kot odločitev toženke, tj. Sodišču EU) torej ni nepomemben dokaz. Predlagal je kot doslej.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je med strankama sporna odločitev organa o zavrnitvi prijave znamke ''REHAB'' iz razlogov po točkah b) in c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1. Po točki b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je brez razlikovalnega učinka; po točki c) istega člena ZIL-1 pa se ne sme registrirati znak, ki lahko v gospodarskem prometu označuje izključno vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge značilnosti blaga ali storitev.

Tudi po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, organ pa je zanjo navedel utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

Sodišče se v celoti strinja z zaključkom upravnega organa, da bo povprečni slovenski potrošnik prijavljeni znak – besedno znamko, brez dodatnih elementov – ''REHAB'' dojel kot okrajšavo angleške besede ''rehabilitation'', tj., rehabilitacija. To pa glede na blago, ki ga prijavljeni znak pokriva (razred 5: prehranska dopolnila v tekoči obliki, ki vsebujejo dodatke vitaminov in mineralov, pijače, ki vsebujejo vitamine in minerale, ipd.; razred 30: čaj, pripravljen za takojšnje zaužitje, ledeni čaj in pijače na osnovi čaja, ipd.; razred 31; brezalkoholne pijače) tudi pomeni, da bo povprečni slovenski potrošnik znak nedvomno dojel kot informacijo o izdelku oziroma kot eno izmed značilnosti izdelka in sicer, da mu bo izdelek pomagal pri rehabilitaciji oziroma okrevanju. Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da beseda rehabilitacija pomeni povrnitev časti, ugleda, vendar pomeni tudi (med drugim) ''ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, rehabilitirati invalida, medicinsko, psihološko rehabilitirati'', torej je njen pomen (tudi) v smislu psihofizičnega okrevanja. Če pa je temu tako, pa je organ pravilno zaključil, da bo povprečni slovenski potrošnik oziroma relevanten slovenski potrošnik ob nakupu npr.: prehranskih dopolnil, označenih s tem znakom, kot tudi čajev ali drugih pijač, ta znak dojel kot besedo z zadnje opredeljenim pomenom, zlasti ob upoštevanju, da je angleški jezik kot tuji jezik nedvomno zelo prisoten v Sloveniji (učenje angleščine kot tujega jezika kot obveznega predmeta se začne v osnovnih šolah, učijo ga tudi že v vrtcih, angleščina je od tujih jezikov najbolj prisotna v vsakdanjem življenju). Na slovenskem trgu pa so prisotne tudi razne vrste čajev in drugih pijač, ki vsebujejo dodane vitamine in minerale oziroma druge hranilne snovi, iz česar sodišče tudi sklepa, da bi potrošnik ta znak razumel kot opis oziroma značilnost izdelka tudi glede na čaj ali drugo vrsto pijače. Sodišče se sicer ne more opredeliti glede trditve tožnika, da gre za drastično okrajšavo besede ''rehabilitation'', ki se tudi v angleško govorečih deželah ne uporablja pogosto, se pa nedvomno – kot že povedano - ne strinja, da prijavljeni znak oziroma beseda ''REHAB'' ni znan ali relevantnemu potrošniku (nakup prehranskih dopolnil) oziroma/ali povprečnemu slovenskemu potrošniku (nakup čajev, drugih pijač).

Sodišče tudi ne more sprejeti tožnikovega ugovora, da slovenski potrošnik izraza ''rehabilitirati se'' ne uporablja npr.: pri odvajanju od alkohola ali drog oziroma da ne uporablja besedne zveze, kot npr.: ''rabim en čaj, da se rehabam'', saj to (ne glede na to, ali trditvi držita ali ne) za odločitev sploh ni pomembno. Pomembno je, da je pomen besede ''REHAB'' v Sloveniji poznan in ima nedvomno pomen v povezavi z izdelki, ki jih ta znak pokriva. Tako je ta beseda po oceni sodišča nedvomno lahko tudi opisna v povezavi z ustanovami, ki sodelujejo v postopku rehabilitacije, in ki v tovrstnih procesih poleg zdravil ponujajo še dodatne snovi za hitrejše okrevanje, npr.: prehranska dopolnila, razne pijače. Zato pa tudi ni pomembno, da se v Sloveniji v tem kontekstu (tudi in ne zgolj) uporabljajo še izrazi npr.: okrepitev, osvežitev, regeneracija.

Ne glede na enake oziroma podobne določbe pri presoji obstoja absolutnih zadržkov za registracijo znamk glede na prenos Direktive 89/104/ES z dne 21. 12. 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami v pravni red RS oziroma predpise, na podlagi katerih postopa OHIM, in nasprotno odločitev OHIM pri registraciji znamke ''REHAB'' pa upravni organ, poleg že povedanega in ob pravilni presoji, da upoštevni krogi (za ta znak) v Sloveniji poznajo pomen te besede (sodba Sodišča ES, št. C-421/04 z dne 9. 3. 2006), drugačne odločitve ni mogel sprejeti.

Za odločitev v tem sporu pa tudi niso pomembne odločitve organa pri registraciji znamk ''A.'', ''B.'', in druge, saj je treba v vsakem posameznem primeru presoditi okoliščine primera in odločiti v skladu z njimi.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.