VSM sodba I Cp 353/2014

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu glede plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo (točka II izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma navedeno sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da sta toženka in toženec dolžna nerazdelno tožniku iz naslova nepremoženjske škode plačati odškodnino v znesku 55.695,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 8. 2009 dalje do plačila (točka I izreka). V presežku je zavrnilo zahtevek za plačilo nepremoženjske škode (točka II izreka). Nadalje je v točki III izreka toženko in toženca zavezalo k nerazdelnemu plačilu mesečne rente v višini 497,29 EUR od 7. 8. 2009 dalje, v presežku pa je zahtevek za plačilo premoženjske škode (rentni zahtevek) zavrnilo (točka IV izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka V izreka) je toženko in toženca zavezalo k nerazdelni povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.181,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2Prvostopno sodbo v zavrnilnem delu glede plačila odškodnine za nepremoženjske škodo (točka II izreka) s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožnik iz naslova nepremoženjske škode od tožene stranke zahteval plačilo 200.000,00 EUR in ker je po toženki (zavarovalnici) prejel že delno plačilo 65.000,00 EUR je v tej pravdi vtoževal še 135.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo. Prvostopno sodišče je tožniku z zneskom 30.000,00 EUR odmerilo prenizko odškodnino za prestane fizične bolečine. Pri odmeri odškodnine za navedeno vrsto nepremoženjske škode je prvostopno sodišče premalo upoštevalo vrsto, trajanje in intenziteto fizičnih bolečin tožnika ter dejstvo, da bodo tožnika bolečine v posledici amputacije leve noge v področju goleni spremljale tudi v bodoče. Pravična denarna odškodnina za tovrstno škodo po pritožbi znaša 40.000,00 EUR. Prvostopno sodišče je tudi nepravilno upoštevalo okoliščino pri odmeri odškodnine za prestani strah. Pravična odmera za prestani strah po pritožbi znaša 50.000,00 EUR, ne pa 10.000,00 EUR kot jo je odmerilo prvostopno sodišče. Tožnik je utrpel hud primarni strah in dolgotrajen sekundarni strah. Dejstvo je, da je tožniku v posledici prometne nesreče bila amputirana leva noga v področju leve goleni, zaradi česar tožnik sedaj nosi protezo. To kazi njegov videz do take mere, da bi bilo potrebno odmeriti odškodnino iz naslova skaženosti v znesku 30.000,00 EUR ne pa v znesku 15.000,00 EUR, kot jo je odmerilo prvostopno sodišče. Prvostopno sodišče je nadalje nepravilno valoriziralo že delno plačano odškodnino. Delno plačane odškodnine ne bi smelo valorizirati in tako je od prisojene odškodnine potrebno odbiti le 65.000,00 EUR že delno plačane odškodnine. Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožniku odmeri odškodnino iz naslova skaženosti v višini 30.000,00 EUR, strahu 50.000,00 EUR ter iz naslova telesnih bolečin v višini 40.000,00 EUR. Ob upoštevanju odškodnine v znesku 72.000,00 EUR za zmanjšanje življenjske aktivnosti tožniku tako pripada pravična denarna odškodnina v znesku 192.000,00 EUR, od katere je potrebno obiti 65.000,00 EUR že delno plačane odškodnine. Tožniku tako pripada odškodnina v znesku 127.000,00 EUR in ne 55.695,00 EUR, kot jo je prisodilo prvostopno sodišče. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik (rojen leta 1954, kovinar, v času nezgode zaposlen na železnici) je v prometni nesreči, katero je povzročil toženec, zavarovanec toženke (zavarovalnica) utrpel podkolensko amputacijo leve noge ter v posledici poškodbe še pljučno embolijo, vnetje burze na vršku krna po amputacije leve goleni, posttravmatsko stresno motnjo po poškodbi in prilagoditveno motnjo pri prilagajanju na stanje po amputaciji ter reaktivno depresijo v obliki malodušnosti. V posledici navedene poškodbe je tožnik trpel vrsto, trajanje in intenziteto fizičnih bolečin ter s poškodbami povezane nevšečnosti pri zdravljenju, kot jih pravilno ugotavlja na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke ter izpovedbe samega tožnika prvostopno sodišče v točkah 13 in 14 izpodbijane sodbe. Na podlagi takih ugotovitev je prvostopno sodišče z zneskom 30.000,00 EUR tožniku pravilno odmerilo denarno odškodnino v skladu z določbo 179. člena (pretrpljene bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju) in 182. člena (bodoča škoda) Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Nasprotna pritožbena izvajanja, ki se zavzemajo za odmero višje odškodnine, so neutemeljena.

6Za prestani strah je prvostopno sodišče tožniku odmerilo odškodnino v znesku 10.000,00 EUR. Na podlagi izvedenskega mnenja ter izpovedbe tožnika je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je bo nezgodi tožnik utrpel hud primarni strah, ki je trajal nekaj minut. Trpel pa je tudi sekundarni strah hude intenzivnosti od trenutka poškodbe pa do takrat ko je bilo jasno, da je nogo potrebno amputirati. Sekundarni strah v obliki zaskrbljenosti je tožnik nadalje trpel glede celjenja krna ter nato še pri nastopu pljučne embolije. Zaradi strahu je tožnik potreboval pomoč psihiatra zaradi stresne motnje po poškodbi in malodušnosti. Navedena intenziteta in trajanje strahu v povezavi s posledicami strahu tudi po presoji pritožbenega sodišča narekujeta odškodnino v znesku 10.000,00 EUR, kot jo je odmerilo prvostopno sodišče. Nasprotna pritožbena izvajanja, da tožniku za tovrstno škodo pripada višja odškodnina (zavzema se za prisojo zneska 50.000,00 EUR), so neutemeljena.

7Prvostopno sodišče tudi pravilno ugotavlja, da je pri tožniku zaradi amputacije leve noge pod kolenom podana skaženost. Tožnik zaradi amputacije nosi protezo in pri hoji s protezo vidno šepa in sicer izkazuje nestabilnost. Takšno stanje tožnika pri njegovih bližnjih in tretjih osebah vzbuja pomilovanje in nelagodje, kar tožniku povzroča duševno trpljenje. Pravična denarna odškodnina glede na navedeno skaženost tudi po presoji pritožbenega sodišča znaša 15.000,00 EUR, kot jo je odmerilo prvostopno sodišče. Neutemeljena so nasprotna pritožbena izvajanja za zvišanje odškodnine iz naslova skaženosti.

8Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je prvostopno sodišče tožniku odmerilo odškodnino v znesku 72.000,00 EUR. Odmera odškodnine za tovrstno škodo ni predmet pritožbenega izpodbijanja.

9Tožniku je za poškodbo, v kateri je utrpel amputacijo leve noge pod kolenom in nato še pljučno embolijo ter posttravmatsko stresno motnjo (stresna motnja po poškodbi), prilagoditveno motnjo (motnja pri prilagajanju na stanje po amputaciji) ter reaktivno depresijo (malodušnost kot odgovor na poškodbo) prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 127.000,00 EUR. Tako prisojena odškodnina je prisojena v skladu z določbo 179. in 182. člena OZ ter v skladu z obstoječo sodno prakso za podobne primere. Pri odmeri odškodnine je v zadostni meri upoštevano tudi načelo individualizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pritožbena izvajanja, da ob pravilni uporabi materialnega prava tožniku pripada odškodnina v skupnem znesku 192.000,00 EUR, so neutemeljena.

10Dejstvo je, da je toženka dne 19. 11. 2008 tožniku odškodnino iz naslova nepremoženjske škode že delno poravnala z zneskom 65.000,00 EUR. Prvostopno sodišče je pravilno izhajajoč iz določbe drugega odstavka 168. člena OZ navedeni znesek valoriziralo na dan izdaje sodbe, pri čemer revaloriziran znesek znaša 71.305,00 EUR. Revalorizirani znesek je potrebno (delno plačilo) odbiti od prisojene odškodnine in tako je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati iz naslova nepremoženjske škode še znesek 55.695,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 8. 2009 dalje.

11Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

12Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.