VSRS sklep I R 63/2014

Predlog se zavrne.

1Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici vodi postopek za določitev meje po predlogu predlagateljice. Predlagateljica meni, da obstajajo tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v tej zadevi. Ti razlogi so izkazani z dejstvom, da je sodišče na glavni obravnavi izvedlo dokazni postopek z zaslišanjem priče v nasprotju z določilom 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj ni šlo za prvi narok za glavno obravnavo, neobjektivno sojenje pa je posledica dejstva, da živi nasprotni udeleženec na območju Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici ter da je glede na lokalne značilnosti in majhnost sodišča izkazano poznanstvo nasprotnega udeleženca z razpravljajočim sodnikom oziroma z osebjem sodišča. To izhaja tudi iz drugih okoliščin primera, in sicer je bila predlagateljica leta 2008 vložen predlog za določitev meje primorana umakniti zaradi nerazumevanja dejanske situacije s strani sodnega izvedenca in tudi zaradi nejasnega stališča sodišča, v sklepu o umiku pa sodišče ni zapisalo resničnih razlogov za umik predloga za sodno varstvo.

2Nasprotni udeleženec je nasprotoval določitvi drugega stvarno pristojnega sodišča.

3Predlog ni utemeljen.

4Po 67. členu ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja. Med te okoliščine pa ne sodijo morebitne napake, ki naj bi jih doslej v postopku sodišče že naredilo. Institut delegacije pristojnosti namreč ni

sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.

5Predlagateljica nadalje zatrjuje, da naj bi bila pristranskost sodišča posledica dejstva, da nasprotni udeleženec živi na območju tega sodišča in pozna sodnike oziroma na sodišču zaposlene osebe. Slednji očitek je zgolj navržen in nekonkretiziran, zato ne more biti razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, sicer pa morebitno poznanstvo sodnika s stranko oziroma udeležencem lahko predstavlja razlog za izločitev sodnika, ne pa za delegacijo pristojnosti. Tega ne predstavlja niti prebivališče udeleženca na območju

sodišča. V večini manjših slovenskih krajev sodniki pogosto obravnavajo situacije iz lokalnega družbenega življenja, pa vendarle take okoliščine niso tehtni razlog za delegacijo pristojnosti. Sodišče je neodvisna institucija posebne veje oblasti, v ničemer odvisna od konkretnih lokalnih razmer, sodnik pa mora vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (prvi odstavek 2. člena Zakona o sodniški službi). Zgolj splošno sklicevanje na neke lokalne značilnosti in zgolj navrženo in neopredeljeno znanstvo nasprotnega udeleženca z osebami, zaposlenimi na sodišču, zato ne morejo utemeljevati dvoma v objektivno nepristranskost sodišča oziroma ogroženosti nepristranskosti sojenja.

6Ker objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti in nevtralnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru ne more biti prizadeta, če bo v zadevi sodilo krajevno in stvarno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.