UPRS sklep I U 234/2013

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnik je 5. 2. 2013 priporočeno po pošti vložil tožbo v upravnem sporu zoper uvodoma navedene odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Velenje, izdane v zadevah odmere prispevkov za socialno varnost za obdobje od novembra 2010 do novembra 2011. Predlagal je, da se izpodbijane odločbe odpravijo, oziroma podredno, da se odločbe odpravijo in zadeva vrne pristojnemu organu v ponovni postopek, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

S pritožbami zoper izpodbijane odločbe namreč tožnik ni uspel, saj je Ministrstvo za finance s sklepom in odločbo št. DT-499-22-312/2012-2 z dne 18. 2. 2012 sklenilo, da se postopki v pritožbenih zadevah zoper izpodbijane prvostopenjske odločbe združijo v en sam postopek, ter nato odločilo, da se pritožba zavrne, in ob tem ugotovilo še, da stroški postopka niso bili priglašeni.

Toženka je hkrati z odgovorom na tožbo sodišču predložila upravne spise zadeve.

Tožbo je bilo treba zavreči kot prepozno.

Po določbi prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

Kot je razvidno iz poštne vročilnice v upravnih spisih, je bila v 2. točki te obrazložitve navedena odločba Ministrstva za finance, s katero je bil končan postopek upravnega odločanja v zadevi, tožniku vročena 3. januarja 2013.

30-dnevni rok za vložitev tožbe (na katerega je bil tožnik opozorjen v pravnem pouku drugostopenjske odločbe) je tako začel teči 4. januarja 2013 in je, ker je bila 2. februarja 2013 sobota, potekel v ponedeljek, 4. februarja 2013. Tožnik pa je tožbo vložil šele naslednji dan, 5. februarja 2013, s tega dne priporočeno po pošti oddano poštno pošiljko. To pomeni, da je tožbo vložil po poteku zakonsko določenega roka.

Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavreči. Sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka sklepa.

Odločitev o zavrženju pomeni, da tožbe ni mogoče obravnavati po vsebini, ker za to niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Na zakon pa je sodišče vezano.

Odločitev o stroških postopka (II. točka izreka sklepa) temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.