VSL sklep II Ip 2940/2014

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom z dne 29. 1. 2014, nadaljuje z izvršbo na nepremičnine in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini parc. št. 303/0, k.o. X., ki je v lasti dolžnika, z ugotovitvijo vrednosti in s prodajo te nepremičnine ter s poplačilom upnika (I. točka izreka); izvršba v tej zadevi se izvede s pristopom k izvršbi, dovoljeni s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem VL 193667/2013 (II. točka izreka); dolžnica mora upnici povrniti 54,62 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od poteka tega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik po pooblaščenki zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa (odločitev o stroških) iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v predlogu za razširitev izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi z dne 30. 4. 2014 priglasil poleg izvršilnih stroškov tudi stroške zaradi izterjave po 14. členu Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju ZPreZP-1) v višini 40,00 EUR. V 2. točki obrazložitve je sodišče zavzelo stališče, da ti stroški niso izvršilni stroški, zato jih ni priznalo. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo. Tretji odstavek 14. člena ZPreZP-1 res določa, da se stroški izterjave iz prvega odstavka ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja izvršilni postopek, vendar te določbe ni mogoče razlagati tako, da sodišče teh stroškov v okviru izvršilnega postopka upniku ne bi smelo priznati. Gre za identično situacijo, kot pri predpravdnih stroških, ki se vedno priglašajo kot del pravdnih stroškov, zato jih sodišča priznavajo v okviru pravdnih stroškov. Upniku gredo stroški izterjave v znesku 40,00 EUR na podlagi zakona, sodišče bi mu jih moralo priznati poleg izvršilnih stroškov, ki gredo po ZIZ. V petem odstavku 14. člena ZPreZP-1 je določeno, da pravica upnika do povračila stroškov določenih v prvem in drugem odstavku tega člena ne omejuje ali izključuje pravice upnika do povračila preostanka stroškov, povezanih z izterjavo, ki jih je upnik upravičen zahtevati v skladu s pogodbo ali drugimi predpisi, tudi ZIZ nima nobenega določila, po katerem upnik ne bi bil upravičen do povračila stroškov po ZPreZP-1 ali drugih stroškov, poleg stroškov, ki mu gredo po ZIZ. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v smeri pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Materialnopravna podlaga za odločanje o izvršilnih stroških je določena v petem odstavku 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. O tem, kaj so potrebni stroški, odloča sodišče na podlagi dejanskih okoliščin vsakega konkretnega primera.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odmera priglašenih stroškov in nagrade v izpodbijanem sklepu materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje je upniku na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) priznalo nagrado za predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (Tar. št. 3460) v višini 5,10 EUR in pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (Tar. št. 6002) v maksimalnem znesku 20,00 EUR, povečana za 22 % DDV, ter sodno takso za predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (24 EUR). Upniku pa ni priznalo stroškov opravljenih poizvedb, za katere je v obrazložitvi navedlo, da niso izkazani, in stroškov po ZPreZP-1, kar je v obrazložitvi utemeljilo z navedbo, da niso izvršilni stroški in jih sodišče ne priznava.

7Upnik v pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko mu ni priznalo stroškov zaradi izterjave po 14. členu ZPreZP-1 v višini 40,00 EUR. Vendar je tudi po oceni višjega sodišča odločitev prvostopenjskega sodišča, ko upniku ni priznalo navedenih stroškov pravilna. ZIZ res da ne vsebuje določbe, da upnik ni upravičen do povračila stroškov po ZPreZP-1. Vendar ni mogoče prezreti, da ZPreZP-1 v tretjem odstavku 14. člena (ki ga v pritožbi navaja tudi pritožnik) izrecno določa, da se stroški izterjave iz prvega odstavka tega člena (1) ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da gre v konkretni zadevi za smiselno enako situacijo kot pri predpravdnih stroških, ki se priglašajo kot del pravdnih stroškov in jih sodišče priznava v okviru pravdnih stroškov. Upoštevajoč, da so predpravdni stroški stroški, ki so nastali pred pravdnim postopkom in zaradi pravdnega postopka, ni mogoče šteti, da so stroški izterjave iz 14. člena ZPreZP-1 „predizvršilni stroški“, saj niso nastali pred izvršilnim postopkom in zaradi (obravnavanega) izvršilnega postopka.

8Višje sodišče je glede na navedeno in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Prvi odstavek 14. člena ZPreZP-1 določa, da če je dolžnik v zamudi, je upnik za vsako terjatev od dolžnika upravičen zahtevati plačilo nadomestila stroškov izterjave; na podlagi drugega odstavka istega člena stroški izterjave iz prejšnjega odstavka znašajo 40,00 EUR.