VSL sodba I Cpg 1138/2014

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 888,64 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 66014/2012 z dne 15.5.2012 ostane v prvem in tretjem odstavku v veljavi. Nadalje je odločilo, da je ugovor litispendence utemeljen in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 1.900,65 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je trditvena podlaga pomanjkljiva, saj tožeča stranka ni navedla konkretno katero blago je tožena stranka naročila pri njej ter v kolikšni količini, čeprav je na to kršitev tožena stranka opozorila že v postopku na prvi stopnji. Sodišče se pavšalno sklicuje na dobavnice in prevoznice in je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 14. točke 339. člena ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti. Sodišče pristransko sledi izpovedbam prič T. F. in R. V., da naj bi tožeča stranka pustila blago pri toženi stranki v delavnici. Sodišče ni zaslišalo prič B. Š. in M. B., ki bi vedela povedati katero blago je tožeča stranka naložila. Tožeča stranka ni dokazala, da je toženec sporno blago naročil in prevzel. Zbirni račun tožeče stranke je enostranski akt, ki sam po sebi ne dokazuje, da je bilo blago tudi dejansko dobavljeno in naročeno s strani tožeče stranke. Sodišče napačno ugotavlja, da tožena stranka ni zavrnila vtoževanih računov. Sodišče ni upoštevalo ugovornih navedb, da tožeča stranka ni upoštevala oziroma kompenzirala vrnjenega blaga in dala vso vero tožeči stranki, da je tožencu redno izstavljala dobropise za vrnjeno blago.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da je tožeča stranka v spornem obdobju po naročilu toženca dobavljala rezervne dele, ki jih toženec ni poravnal in je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, saj toženec ni dokazal, da je poravnal račune o dobavljenih rezervnih delih. Z nasprotnimi pritožbenimi trditvami toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi in jo v celoti sprejema in se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijane sodbe. Neutemeljena je pritožbena trditev o pomanjkljivi trditveni podlagi, saj iz trditev tožeče stranke izhaja, da vtožuje od tožene stranke dobavljeno blago od novembra 2011 do marca 2012, ki je tudi specificirano v posameznih računih. Kako je potekalo poslovanje med strankama, izhaja iz predloženih listin in računov in dobavnic in zaslišanja T. F. in R. V. Sodišče prve stopnje je ocenilo izvedene dokaza in s tako dokazno oceno pritožbeno sodišče soglaša, zlasti ker je večina dobavnic podpisana, toženec pa tudi ni ugovarjal izstavljenim računom oziroma je reklamacije antidatiral. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič Š. in B. ter T., saj toženec sploh ni konkretiziral o katerih okoliščinah bi vedeli izpovedati predlagani priči. Vsi toženčevi ugovori so bili pavšalni in nekonkretizirani in jih je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Tudi zatrjevana bistvena kršitev določb, da se izpodbijana sodba ne da preizkusiti ni podana, saj toženec zatrjevane bistvene kršitve določb postopka ne konkretizira, temveč se samo pavšalno sklicuje na besedilo ZPP.

6Odločitev sodišča prve stopnje je v delu (točka II izreka), ko je navedlo, da je ugovor litispendence utemeljen, napačna, vendar v tem delu toženec odločbe ne izpodbija. Sodišče bi moralo ob tem, ko je ugotovilo, da obstaja litispendenca, pobotni ugovor toženca zavreči.

7Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8Toženec s pritožbo ni uspel in mora v posledici tega sam trpeti stroške, ki so nastali v zvezi s tem, poleg tega pa mora tožeči stranki povrniti še stroške odgovora na pritožbo, odmerjene v skladu z OT na 888,64 EUR. Tak izrek o stroških temelji na določbi 165. člena v zvezi s 154. in 155/2 členom ZPP.