UPRS Sklep I U 615/2021-8

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

II. Tožba se zavrže.

1Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 2649/2015 z dne 14. 5. 2019 oziroma sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1788/2019.

2Tožnik je zoper navedeno odločitev vložil tožbo, saj se ne strinja s takšno odločitvijo, za kar navaja razloge. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, da je od julija 2020 prebival v tujini. Dne 29. 11. 2020 je bila njegova mama operirana na odprtem srcu in nato okužena s korona virusom, tako da je bila iz UKC Ljubljana odpuščena 5. 3. 2020. Izpodbijana odločba mu je bila vročena dne 23. 3. 2021 in zato v roku 30 dni vlaga tožbo. Glede na navedeno je sodišče štelo, da tožnik skupaj s tožbo vlaga tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

3Toženka je sodišču poslala upravne spise, v spremnem dopisu pa vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

K točki I. izreka:

4Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je prepozen.

5Po prvem odstavku 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje stranka, če iz opravičenega razloga zamudi rok za vložitev tožbe ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Predlog mora vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok, če pa je za zamudo izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). Po 3 mesecih od dneva zamude ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje (četrti odstavek 24. člena ZUS-1).

6Skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZUS-1 je na tožniku, da okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje verjetno izkaže že ob njegovi vložitvi.

7Tožniku je bila izpodbijana odločba vročena v torek, dne 14. 7. 2020 (fikcija vročitve). Tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navaja, „da je odločbo zaradi upravičenih razlogov, bolezni in operacije mame, prejel šele 23. 3. 2021“. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da se je tožnik najkasneje tega dne seznanil z odločitvami sodišča. Ker pa je treba predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je bil zamujen rok, če pa je za zamudo stranka izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo, to v konkretnem primeru pomeni, da se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje po drugem odstavku 24. člena ZUS-1 iztekel v sredo, dne 31. 3. 2021. Tožnik pa je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil priporočeno po pošti v ponedeljek, dne 19. 4. 2020, to pa je prepozno. V obravnavanem primeru je sicer zamujen tudi objektivni trimesečni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Vročitev izpodbijane odločbe s fikcijo je bila opravljena dne 14. 7. 2020, rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je iztekel 13. 8. 2020. Trimesečni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je tako iztekel 13. 11. 2020, tožnik pa je predlog vložil šele 19. 4. 2021.

8Tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato treba zavreči. Ker je sodišče tako sklenilo iz formalnopravnih razlogov, torej brez vsebinske obravnave predloga, se do zatrjevanih razlogov, s katerimi skuša tožnik utemeljiti svoj predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne opredeljuje, ker na odločitev sodišča ne morejo vplivati.

K točki II. izreka:

9Tožba je prepozna.

10Skladno z določbo 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. Zamuda narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in nanjo paziti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

11V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izpodbijano odločbo, ki je bila po podatkih upravnega spisa tožniku vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz sporočila o prispelem pismu, potrjenega s podpisom vročevalca, je razvidno, da je bil tožnik dne 29. 6. 2020 obveščen o prispelem priporočenem pismu, ki je vsebovalo odločbo, ter da mu je bila tega dne poskušana vročitev pisma. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, je bil tožnik v sporočilu obveščen, da lahko pismo osebno prevzame v roku 15-ih dni. Iz sporočila je razvidno, da tožnik priporočenega pisma ni dvignila v 15-ih dneh, zato je bilo pismo 15. 7. 2020 vloženo v hišni predalčnik.

12V četrtem odstavku 87. člena ZUP je določeno, da če naslovnik dokumenta, ki se vroča osebno, ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe s fikcijo opravljena dne 14. 7. 2020. Sodišče ob tem dodaja, da je glede na določbe 87. člena ZUP pravno irelevanten dan, ko je pismo (če ga naslovnik ne prevzame v 15-ih dneh) puščeno v hišnem predalčniku, saj na ta dan zakon ne veže nobenih pravnih posledic (tako tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, na primer sklep I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015). Od naslednjega dne, torej od dne 15. 7. 2020, je treba šteti začetek teka tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki je iztekel dne 13. 8. 2020. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo osebno na sodišču oddal šele dne 19. 4. 2021, zato je tožba vložena prepozno.

13Na navedeno nima nikakršnega vpliva dejstvo, da so od 1. 8. do 15. 8. 2020 trajale sodne počitnice. Zakon o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek 83. člena ZS v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne, v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. Tak zakon je tudi ZBPP, ki v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je bila tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne.

14To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic. Ker se je rok za vložitev tožbe iztekel pred vložitvijo tožbe, je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.

15O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.

16Sodišče je v zadevi odločilo po poročevalcu kot predsedniku senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1.