VSL Sklep VII Kp 6405/2017

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo obsojenega A. A. za obnovo kazenskega postopka z dne 7. 5. 2019, in sicer na podlagi prvega odstavka 412. člena in prvega odstavka 413. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2Zoper sklep se pritožuje obsojeni zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlaga, da višje sodišče zavrže sklep okrajnega sodišča ter izda nov sklep ali sodbo s katero naj zahtevi za obnovo kazenskega postopka ugodi oziroma ugotovi, da je utemeljena.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da zahteva obsojenega za obnovo kazenskega postopka ni utemeljena, zaradi česar jo je upravičeno zavrglo. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje tudi obširno obrazložilo in pravilno presodilo, da spremenjena notarsko overjena izjava oškodovanca B. B., da je obsojenemu dovolil posek dreves v svojem gozdu, ki jih je predhodno odkazal revirni gozdar, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 1. oziroma 3. točki prvega odstavka 410. člena ZKP. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je možno obnovitveni razlog po 1. točki prvega odstavka 410. člena ZKP uveljavljati s pravnomočno sodbo, torej obsojeni bi moral imeti pravnomočno sodbo, da je oškodovanec v kazenskem postopku krivo izpovedoval, česar pa obsojeni ni predložil. Sicer pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze, tudi takšna pravnomočna sodba ne bi zadoščala, saj tudi iz ostalih izvedenih dokazov, pa tudi nenazadnje iz ravnanja obsojenca po opravljeni sečnji izhaja, da oškodovanec obsojencu ni dovolil sečnje pred nakupom gozdnega zemljišča oziroma kot je bilo nedvoumno ugotovljeno, sta se tako oškodovanec kot obsojenec dogovarjala le o prodaji gozdnega zemljišča kot celote, na katerem bi obsojeni lahko sekal šele, ko bi postal lastnik gozda, kar pa se ni zgodilo.

5Prav tako je pravilna presoja, da ne gre za nov dokaz oziroma nova dejstva, kar bi bil obnovitveni razlog po 3. točki prvega odstavka 410. člena ZKP, saj bi moral obsojeni dejansko ponuditi popolnoma nov dokaz, v obravnavanem primeru pa je šlo za isto dokazno sredstvo, in sicer izjavo oškodovanca, ki je bil v pravnomočno zaključenem postopku zaslišan kot priča in isto dokazno temo izpovedovanje oškodovanca o dejstvih kaznivega dejanja. Tako tudi Vrhovno sodišče RS v večih odločbah, med drugim tudi v odločbi, opr. št. I Ip 16095/2012 z dne 7. 2. 2013.

6Glede na pojasnjeno in kar je obširno predstavljeno v izpodbijanem sklepu je neutemeljeno obširno obsojenčevo pritožbeno navajanje, da gre v izjavi oškodovanca za novo dejstvo in nov dokaz, ki je sodišču prvič znan in ki vzbuja precejšen oziroma resen dvom v ugotovljeno dejansko stanje v pravnomočni sodbi, zaradi česar bi moralo sodišče oškodovančevo izjavo preizkusiti na način, da bi opravilo novo glavno obravnavo. Obsojeni v svoji pritožbi tudi obširno povzema vsebino izvedenih dokazov v pravnomočno zaključenem postopku, vendar pa s takšnim svojim ravnanjem razlogov izpodbijanega sklepa ne izpodbija, predvsem pa v svojih pritožbenih izvajanjih spregleda, kar je tudi povzeto v izpodbijani sklep, in sicer pod točko 3, da je policija po priloženi overjeni izjavi oškodovanca opravila z oškodovancem razgovor, v katerem je v bistvenem ponovil svojo izpovedbo dano v pravnomočno zaključenem kazenskem postopku ter glede kritične izjave povedal, da jo je spisal in overil zaradi izrečenih groženj obsojenca na račun njegove družine oziroma zaradi strahu za svojo družino.

7Glede na pojasnjeno, je pritožbeno sodišče obsojenčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8Obsojeni s pritožbo sicer ni uspel, vendar pa je sedaj na prestajanju kazni in nima kakšnega premoženja, zaradi česar ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.