UPRS Sodba I U 430/2020-6

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo tožene stranke z dne 8. 1. 2020 v zvezi z vmesno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1261/2019-III z dne 12. 11. 2019 ter za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem II. stopnje. V obrazložitvi navaja, da je v povezavi s prvim in tretjim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) tudi glede sestave in vložitve odgovora na pritožbo treba presojati obstoj dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka oziroma da zadeva ni očitno nerazumna, tako da je v postopku razumno odgovarjati na vložena pravna sredstva. Po vpogledu v elektronski vpisnik Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1261/2019-III in v predloženo pritožbo tožene stranke v navedeni pravdni zadevi z dne 8. 1. 2020 ugotavlja, da je bila 12. 11. 2019 v tej pravdni zadevi izdana vmesna sodba, s katero je bilo v večjem delu ugodeno zahtevku tožnice (prosilke za BPP) za plačilo odškodnine, v zvezi s čimer je tožena stranka v navedeni pravdni zadevi vložila pritožbo, medtem kot tožnica zoper zavrnilni del vmesne sodbe ni vložila pritožbe. Tožnica v prošnji za BPP ni navedla, s katerimi konkretnimi pritožbenimi razlogi bi se želela soočiti in nanje odgovoriti, zaradi česar ne bi bilo očitno nerazumno vložiti odgovora na pritožbo in bi bila izkazana potreba za njeno zastopanje pred sodiščem II. stopnje. Ker ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena, je po oceni organa za BPP njena prošnja očitno nerazumna oziroma brez verjetnih izgledov za uspeh.

2Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri po vsebini pojasnjuje nujnost vložitve odgovora na pritožbo tožene stranke v pravdni zadevi P ... in poudarja, da je njen pooblaščenec odgovor na pritožbo že vložil. Kolikor BPP ne bo odobrena, bodo stroški v celoti bremenili tožnico, ki je mati dveh otrok ter ima zaradi pandemije novega koronavirusa še nižje dohodke in dodatne stroške, tako da stroškov odvetnika ne zmore. Sklicuje se na 13. člen ZBPP in izpostavlja, da je bila z izpodbijano odločbo diskriminirana z vsemi drugimi upravičenci do BPP, ki jim je bila BPP v celoti ugodena in katerim v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. S tem ji je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP. Sodišču predlaga, da po opravljenem naroku in njenem zaslišanju tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njeni prošnji za BPP v zadevi Bpp 596/2020 za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev stroškov sodnega postopka v pritožbeni fazi za vložitev odgovora na pritožbo; podrejeno, da sodišče zadevo vrne organu za BPP v ponovno odločanje, kot izbranega odvetnika pa določi A.A.. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis zadeve.

4Tožba ni utemeljena.

5Med strankama je sporno, ali tožničina prošnja z dne 24. 2. 2020 izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP.

6Pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno odgovarjati na pravna sredstva (prva alineja prvega odstavka te določbe). Skladno s tretjim odstavkom istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP izrecno nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V skladu z ustaljeno sodno prakso določbe 24. člena ZBPP organu za BPP ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dejstev in dokazov, kot jo opravi v vsakem konkretnem primeru sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti. Vendar pa tretji odstavek te določbe nalaga organu za BPP dolžnost, da v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

8Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da tožnica v prošnji za dodelitev BPP, ki jo je podala na obrazcu BPP št. 1 (rubrika III z naslovom „Podatki o zadevi“), ni navedla razlogov za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo v pravdni zadevi P ..., torej ni navedla dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajala potreba po odgovarjanju na vloženo pravno sredstvo v navedeni pravdni zadevi, niti ni navedla dejstev oziroma okoliščin, s katerimi bi izkazala potrebo po zastopanju pred sodiščem II. stopnje. Navedeno med strankama niti ni sporno, saj tožnica v obravnavani tožbi takšnim zaključkom organa za BPP v izpodbijani odločbi ne ugovarja. Ob odsotnosti takšnih trditev pa tudi po presoji sodišča v zadevi očitno ni s stopnjo verjetnosti podana potreba za vložitev odgovora na pritožbo v navedeni pravdni zadevi in za zastopanje pred sodiščem II. stopnje. Drugače povedano: tožnica v svoji prošnji za BPP sploh ni navedla, s katerimi konkretnimi pritožbenimi razlogi bi se želela soočiti in nanje odgovoriti, in s tem zakaj ni očitno nerazumno vložiti odgovor na pritožbo in zakaj je izkazana potreba za njeno pravno zastopanje pred sodiščem II. stopnje.

9V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da obvezno sestavino vloge v zadevah BPP predstavljajo izključno najosnovnejši podatki, brez katerih vloge sploh ne bi bilo mogoče obravnavati in ki jih je tožnica, kot izhaja iz njene prošnje, tudi navedla (to je formalna oznaka zadeve z opravilno številko in vrsto spora). Podatki, ki presegajo navedeni obseg, pa tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja.

10Organ za BPP se je pri tem tudi pravilno skliceval na določbo 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po kateri mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v obravnavani zadevi predstavlja prošnja za dodelitev BPP za vložitev odgovora na pritožbo in za zastopanje pred sodiščem II. stopnje v pravdni zadevi P ...), navesti natančno, po resnici in določno, česar pa tožnica, kot prej pojasnjeno, nesporno ni storila. Kot je navedlo to sodišče že v sodbah I U 1047/2019 z dne 9. 7. 2019 in I U 1753/2019 z dne 7. 1. 2020, na kateri se pravilno sklicuje tudi organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, zaradi vsebinskih pomanjkljivosti organ od tožnika po zakonu ne zahteva dopolnitve, pač pa vlogo obravnava z vsebino, kot je vložena. Zato organ za BPP tožnice ni bil dolžan pozvati k dopolnitvi vloge (prošnje za BPP).

11Navedb, ki jih je tožnica podala v tožbi in s katerimi smiselno zatrjuje nujnost vložitve odgovora na pritožbo v pravdni zadevi P ..., sodišče ni moglo upoštevati, saj predstavljajo nedopustno tožbeno novoto (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1¹), saj niti ni navedla, zakaj teh navedb ni podala v postopku izdaje upravnega akta.

12V zvezi s tožbenim sklicevanjem na 13. člen ZBPP (ki opredeljuje finančni oziroma materialni pogoj za dodelitev BPP prosilcu), sodišče pojasnjuje, da je organ za BPP tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrnil iz razloga neizpolnjevanja vsebinskega pogoja po 24. členu ZBPP. Kadar zadeva ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po določbah 24. člena ZBPP, pa prošnji ni mogoče ugoditi, ne glede na materialni položaj prosilca. Zato na odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožbene navedbe o izpolnjenosti finančnega pogoja. Iz istega razloga sodišče teh tožbenih navedb vsebinsko ni presojalo. Ker organ za BPP po povedanem tožničinega materialnega položaja v tej zadevi ni presojal, je neutemeljen tožbeni ugovor kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS, na katerega se tožnica sklicuje v povezavi z zatrjevanim izpolnjevanjem finančnega pogoja za dodelitev BPP.

13Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. O zadevi je odločilo brez oprave glavne obravnave, na nejavni seji ob upoštevanju druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj tožnica navaja zgolj tista nova dejstva in predlaga dokaze (svoje zaslišanje), ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen tega zakona), saj gre, kot že rečeno, za nedopustne tožbene novote.

14Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, da sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.