VSL Sklep II Ip 3671/2017

Pritožbi se ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovor zavrne in v II. točki izreka tako, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora v znesku 157,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika z dne 11. 10. 2016 ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja ter izvršbo ustavilo (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da mora upnik dolžniku v roku 8 dni povrniti stroške ugovora v znesku 157,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev ter v presežku zahtevo za povrnitev stroškov ugovora zavrnilo (II. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se pravočasno laično pritožuje upnik. Navaja, da se je od leta 2013 ves čas redno šolal, kar je razvidno iz fotokopij vpisnic od prvega do četrtega letnika. Zaradi problemov s socialnim okoljem je bil izpisan iz prvega letnika srednje šole v L. ter se je poleti preselil v ... Jeseni 2013 se je vpisal v prvi letnik programa ekonomski tehnik v K. Od leta 2013 do 2017 so se štirikrat selili zaradi problemov v najemniških stanovanjih (pomanjkanje ogrevanja, zamakanje vode, plesen, neznanci so tolkli po oknicah). Zato so nastale tudi začasne težave pri opravljanju izpitov. Sedaj je opravil vse izpite. Prilaga fotokopije vpisnic, opravljenih izpitov, potrdil o vpisu v 2., 3. in 4. letnik in pismo očeta.

3Dolžnik je na pritožbo odgovoril in ji nasprotoval.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Ker upnik v pritožbi ni navedel, v katerem delu izpodbija sklep, je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede na njegov pravni interes sklep preizkusilo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo (I. točka izreka sklepa) in upniku naložilo, da dolžniku povrne 157,07 EUR stroškov ugovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi (naložitveni del II. točke izreka sklepa).

7V danem primeru je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika ugodilo, saj je ocenilo, da upnik ni izkazal, da se redno šola. Upnik naj svojih šolskih obveznosti ne bi redno izpolnjeval, zaradi česar je prišlo do zastoja v rednem šolanju. Upnik je v šolskem letu 2014/2015 namreč opravil en sam izpit, česar ni mogoče šteti za redno šolanje. Kljub temu, da je upnik s šolanjem nadaljeval tudi v šolskem letu 2015/2016, v katerem je opravil štiri izpite, kar še vedno ne predstavlja nujno rednega šolanja, to ne vzpostavi ponovne veljavnosti izvršilnega naslova. Ker je dolžnik uspel z ugovorom, je sodišče odločilo še, da mu mora upnik povrniti ugovorne stroške.

8Starši so dolžni preživljati svoje otroke tudi po doseženi polnoletnosti, če se redno šolajo (drugi odstavek 123. člena ZZZDR). Redno šolanje je v smislu navedene zakonske določbe pravni standard, to je nedoločen pravni pojem, ki ga je treba napolniti po kriterijih in merilih sodne prakse. Ta je že sprejela stališče, da pravnega standarda o rednem šolanju ni mogoče razlagati dobesedno in ga enačiti samo s formalnim statusom študenta ali dijaka. Redno šolanje predstavlja predvsem redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Namen rednega šolanja je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja (tako tudi Vrhovno sodišče v svoji odločbi II Ips 185/2003). Zato ni pomembno niti, za kakšno vrsto izobraževalnega programa gre.

9V danem primeru iz potrdila o opravljenih izpitih z dne 25. 8. 2016, ki ga je upnik priložil odgovoru na ugovor, izhaja, da je upnik v šolskem letu 2014/2015 sicer res opravil le en izpit. V šolskem letu pred tem, torej 2013/2014, ko je bil (prvič) vpisan v prvi letnik, pa je opravil 13 izpitov. Iz pogodbe o vpisu - vpisnice z dne 8. 9. 2015 (prav tako priloga odgovora na ugovor) izhaja, da je bil upnik v šolskem letu 2015/2016 vpisan v drugi letnik. Iz priloženih dokazil torej izhaja, da je upnik v letu 2014/2015, ko je opravil le en izpit, ponavljal prvi letnik, nato pa je uspešno prešel v drugi letnik (za čas, ko je bil v drugem letniku, t.j. od 1. 1. 2016 do 31. 8. 2016 pa upnik v tem postopku tudi izterjuje preživnino) ter opravil 4 izpite, izpita iz športne vzgoje pa je bil oproščen.

10Vsak zastoj v šolanju še ne more biti podlaga za ugotovitev, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Če je preživninskemu upravičencu zaradi neuspeha v določenem letniku šolanja dana možnost neuspeh (pri čemer je vprašljivo, ali je 13 opravljenih izpitov v prvem letniku res treba šteti kot neuspeh) popraviti, po tem enkratnem ponavljanju pa upravičenec opravlja študijske obveznosti, po presoji višjega sodišča ni mogoče sprejeti zaključka, da je izvršilni naslov v času, ko upravičenec ponavlja letnik, ugasnil. Nenazadnje zakonodaja tako v srednješolskih kot visokošolskih in fakultetnih izobraževalnih programih dopušča enkratno ponavljanje letnika. Prvi odstavek 123. člena ZZZDR je treba razlagati restriktivno ter ugasnitev izvršilnega naslova ugotoviti le v izjemnih primerih (primerjaj sklep VSL III Ip 1429/2015, sklep VSRS II Ips 371/2000¹).

11Iz izpisa valorizacij preživnine, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo, izhaja, da je preživnina pred 1. 4. 2016 pa tudi od 1. 4. 2016 dalje znašala 274,63 EUR, kar izkazuje, da je tudi CSD štel za izkazano redno šolanje tako v letu 2014/2015 kot 2015/2016. Po presoji višjega sodišča je upnik v šolskem letu 2015/2016, ki se prekriva z obdobjem, za katerega upnik zahteva izterjavo preživnine, redno opravljal šolske obveznosti, saj je opravil štiri izpite, opravljanja izpita iz šolske vzgoje pa je bil oproščen. Tudi sicer pa tudi iz ostalih dokazil izhaja, da upnikovo šolanje še naprej poteka redno in z namenom pridobitve javno priznane izobrazbe.

12Vse navedeno po presoji višjega sodišča izkazuje dejstvo, da se upnik redno šola, ugovor dolžnika pa zato ni utemeljen ter ta tudi ni upravičen do povračila stroškov ugovora. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da se ugovor dolžnika zavrne ter da ta sam krije svoje stroške ugovora v naloženem znesku 157,07 EUR s pripadajočimi obrestmi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ V tej zadevi je šlo za prekinitev šolanja v obdobju kar dveh let.