UPRS sodba II U 75/2017

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku s pritožbo v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL opr. št. 107753/2016. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati vsebinski in materialni pogoj. Vsebinski pogoj se ugotavlja na podlagi kriterijev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki se nanašajo na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Na podlagi vpogleda v izvršilni spis, je tožena stranka ugotovila, da je bil izdan sklep o izvršbi, zoper katerega je prosilec dne 2. 11. 2016 vložil ugovor. Navedeni ugovor je sodišče zavrnilo s sklepom dne 11. 11. 2016, zoper katerega pa je prosilec dne 22. 11. 2016 vložil laično pritožbo. V ugovoru je prosilec navajal dejstva, ki pa ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu ZIZ, enako pa navaja tudi v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora. Glede na vsebino ugovora in pritožbe ter pravno podlago, tožena stranka ocenjuje, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku s pritožbo, s tem pa ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2Tožnik v laični tožbi navaja, da je na podlagi 10. člena ZBPP upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker prejema invalidsko pokojnino v znesku 354,75 EUR. Navedeno predstavlja njegov edini viri za preživetje. Biva v domu upokojencev, za kar plačuje mesečno 289,89 EUR, sicer pa nima prihrankov niti unovčljivega premoženja. Zoper njega teče izvršilni postopek zaradi izterjave 179,14 EUR in sicer na njegovo stanovanje. Zaradi dolga po njegovem mnenju nihče ne sme ostati brez osnovnega bivališča in v takem primeru mora ukrepati država, ker izguba bivališča potegne za sabo velike socialne stiske. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na svoje ugotovitve in obrazložitev v izpodbijani odločbi. Tožnik niti v svoji vlogi niti v ugovoru zoper sklep o izvršbi oziroma pritožbi, ni navedel nobenih trditev, ki bi se nanašale na samo terjatev. Tudi ni navedel argumentov, ki bi kazali na obstoj razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Tako je tožena stranka ocenila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh ter je vlogo zavrnila. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Tožba ni utemeljena.

5Tudi po presoji sodišča je ugotovitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

6Pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči se po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

7Po podatkih spisa je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč v izvršilnem postopku, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in je sodišče izvršbo že dovolilo. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil ugovor, ki ga je sodišče zavrnilo, ter nato še pritožbo zoper navedeno odločitev.

8Tožnik je ob vložitvi tožbe predložil tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ip 3818/2016 z dne 11. 1. 2017, s katerim je pritožbeno sodišče že odločilo o njegovi pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 11. 11. 2016 (v zvezi s katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč), pri čemer je pritožbo zavrnilo in potrdilo navedeni sklep. Iz navedenega torej izhaja, da je bila odločitev tožene stranke, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ker njegova pritožba nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna. Glede na navedeno je zato tudi sodišče njegovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

9V zvezi s tožbenim ugovorom, da tožnik prejema invalidsko pokojnino, ki ne omogoča preživetja, sodišče pojasnjuje, da zgolj na podlagi dejstva, da njegovi dohodki ne presegajo predpisanega cenzusa iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči. Brezplačna pravna pomoč je res namenjena tistim, ki nimajo finančnih sredstev za stroške sodnega postopka, vendar morajo upravičenci poleg finančnega pogoja izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči torej mora prosilec kumulativno izpolnjevati oba pogoja, kar pa v obravnavanem primeru ni izpolnjeno.