UPRS sklep I U 561/2017

I. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev izpodbijane odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-288/2016/5 z dne 21. 2. 2017 zadrži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.
II. Odločitev o stroških si sodišče pridrži za končno odločitev.

1Tožeča stranka je vložila tožbo, s katero izpodbija odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-288/2016/5 z dne 21. 2. 2017. S to odločbo je tožena stranka ugodila pritožbi prosilca A. d.o.o. in odpravila zavrnilno odločbo Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) z dne 2. 12. 2016 ter odredila, da mora navedeni organ prosilcu za namene vnosa v spletno aplikacijo ...si kot dodatni kvalifikator za postopek iskanja po fizičnih osebah omogočiti ponovno uporabo podatkov o naslovih prebivališča fizičnih oseb - družbenikov, zastopnikov in članov organa nadzora, na način, da prosilcu dnevno po elektronski poti zagotovi navedene podatke kot dopolnilo podatkom, ki jih že prejema. Pri vsakokratni uporabi informacij mora prosilec navesti kot vir informacij AJPES, razen tega pa mora podatke, ki jih bo na podlagi te odločbe pridobival od agencije, ponovno uporabiti tako, da bo iskanje v aplikaciji ...si po fizičnih osebah - družbenikih, zastopnikih in članih organa nadzora možna le z uporabo kombinacij osebnega imena ter naslova prebivališča, vpisanega v poslovni register, kot to določa zakon, ki ureja poslovni register Slovenije, in zakon, ki ureja sodni register, ter bo njihova uporaba v skladu z nameni, določenimi v navedenih zakonih. Pod tč. 2 izreka je tožena stranka ugotovila, da v postopku reševanja pritožbe stroški niso nastali.

2Tožeča stranka je hkrati s tožbo vložila še zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero predlaga, naj sodišče do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvršitev navedene odločbe. V predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da že ob smiselni uporabi tretjega odstavka 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu prvostopenjski organ prosilcu ni dolžan posredovati zahtevanih podatkov. Ne glede na navedeno pa, v kolikor bo tožbi tožeče stranke ugodeno in bodo prosilcu posredovani zahtevani podatki še pred pravnomočnim zaključkom upravnega spora, takšnega razkritja podatkov ne bo več mogoče popraviti in vzpostavitev prejšnjega stanja že po naravi stvari ne bo več mogoča. Sodno varstvo pa ne bo moglo biti učinkovito. Z izvršitvijo odločbe bo tako že lahko prišlo do kršitve ustreznih zakonskih določb in posledično nezakonitega posega v pravice zasebnosti posameznih subjektov, v zvezi s čemer se tožeča stranka v celoti sklicuje na tožbene navedbe. S tem pa bi bil prizadet javni interes, ki ga v konkretnem primeru zastopa tožeča stranka. Tudi če bo sodišče štelo, da predmetna tožba ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe na podlagi Zakona o informacijskem pooblaščencu, velja opozoriti, da predmetne določbe kažejo na pomen, ki ga je zakonodajalec dal vložitvi tožbe zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, očitno prav glede na dejstvo, da vzpostavitev prejšnjega stanja v primeru izvršitve takšne odločbe ni več mogoča.

3Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe navaja, da je zahteva brezpredmetna, ker tretji odstavek 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu določa, da je organ dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, če zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora. Iz navedenega izhaja, da v primeru, ko organ izpodbija odločbo v upravnem sporu, ta postane izvršljiva šele s pravnomočnostjo. Tožena stranka predlaga, naj sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrže.

4Sodišče je kot stranki z interesom v postopek pritegnilo AJPES ter družbo A. d.o.o., od katerih je odgovorila le družba A. d.o.o. V odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe navaja, da tretji odstavek 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu predvideva zadržanje izvršitve odločbe le za primer, če je vložena tožba s strani organa, to je v konkretnem primeru AJPES, ne odloži pa se izvršitev, če tožbo vloži zastopnik javnega interesa. Nadalje pojasnjuje, da je tožeča stranka navedla, da bi z izvršitvijo odločbe lahko prišlo do kršitve ustreznih zakonskih določb in da bi lahko posledično prišlo do nezakonitega posega v pravice zasebnosti posameznih subjektov, torej da bi zgolj lahko potencialno prišlo do nastanka težko popravljive škode, ne pa, da bi z izvršitvijo odločbe težko popravljiva škoda tudi dejansko nastala. Zgolj posredovanje zahtevanih podatkov o naslovih še ne pomeni težko popravljive škode. Težko popravljiva škoda bi nastala šele z morebitno zlorabo teh podatkov. Tožeča stranka ni niti izkazala niti dokazala, da bo stranka z interesom po prejemu zahtevanih podatkov kršila določbe Zakona o sodnem registru in Zakona o Poslovnem registru Slovenije. Nadalje pojasnjuje, kaj določata relevantni določili teh dveh zakonov. Sicer pa se domnevne nepravilnosti, ki naj bi se zgodile pri izdaji izpodbijane odločbe, nanašajo na vsebinsko odločanje o tožbi, kar pa ni predmet presoje v postopku za izdajo začasne odredbe. Nadalje tožeča stranka pojasnjuje, da iz medijskih objav izhaja, da je do razkritja oziroma posredovanja osebnih podatkov o fizičnih osebah, ki so vpisane v poslovni register, že prišlo in to natančneje pojasnjuje. Pri tem navaja objavo na spletnem forumu B. z dne 9. 2. 2017. Domnevno težko popravljiva škoda z izvršitvijo odločbe ne more nastati, ker je ta nastala že dne 8. 2. 2017. Z izpodbijano odločbo je bilo naloženo, da mora AJPES stranki z interesom dnevno zagotoviti zahtevane podatke. Če bi bilo tožbi ugodeno, stranki z interesom ne bo več dnevno posredovanih zahtevanih podatkov. Razpolagala bo zgolj še z neažuriranimi zahtevanimi podatki. Ne drži navedba tožeče stranke, da razkritja podatkov ne bo več mogoče popraviti. Zahtevani podatki se spreminjajo na dnevni ravni, njihovo razkritje pa nikakor ne bo povzročilo težko popravljive škode. Po mnenju stranke z interesom bi bil javni interes prizadet s tem, če bi sodišče zadržalo izvršitev izpodbijane odločbe. Če ji bo dostop omogočen, se bo povečala varnost pravnega prometa tudi zato, ker bo udeležencem v pravnih razmerjih omogočeno dostopanje do predmetnih podatkov iz več virov in ne samo iz poslovnega registra pri AJPES. Javni interes se kaže tudi v gospodarski funkciji ponovne uporabe podatkov. S ponovno uporabo nastane trg z informacijami javnega sektorja, ki predstavlja enega ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Stranka z interesom izraža tudi nestrinjanje s stališčem, da je lahko iskalnik po fizičnih osebah omogočen oziroma lahko obstaja zgolj na spletni strani AJPES, ne pa na spletnih straneh zasebnih ponudnikov. Z neizvršitvijo izpodbijane odločbe se povzroča škoda stranki z interesom, ker ne more vzpostaviti iskalnika po fizičnih osebah z uporabo dodatnega kvalifikatorja. Stranka z interesom predlaga, naj sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov zahteve za izdajo začasne odredbe.

K točki I izreka:

5Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

6Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7Sodišče je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe izhajalo iz stališča, ki ga navaja tudi tožeča stranka, da ko so enkrat podatki razkriti (pri čemer je potrebno upoštevati, da je odločba izvršljiva že pred njeno pravnomočnostjo), vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoče, kar je tudi razlog za ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe. Tudi če bi tožeča stranka v upravnem sporu uspela in bi bila odločba odpravljena ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, bi s tem že utrpela škodo iz razloga, ker si svojega položaja ne bi mogla več izboljšati. Zahtevani podatki bi bili namreč že posredovani na način, kot je določen v odločbi. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti več učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva, kajti ta pravica se lahko uresničuje le pod pogojem, da je sodno varstvo učinkovito.

8Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi to, da v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu velja, da če organ zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, kar pomeni, da če tožbo vloži organ, se izvršitev odločbe zadrži po samem zakonu. V obravnavanem primeru sicer tožeča stranka nima statusa organa in ga tudi ne zastopa, saj vlaga tožbo kot zastopnik javnega interesa in ne kot zastopnik AJPES. Zaradi tega tožba tožeče stranke v tem svojstvu (kot zastopnika javnega interesa) sama po sebi ne zadrži izvršitve odločbe (zadržala bi jo le tožba AJPES), vendar pa navedeno določilo kaže na to, kolikšen pomen je dal zakonodajalec vložitvi tožbe zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, po mnenju sodišča nedvomno zaradi tega, ker se pri realizaciji take odločbe prejšnjega stanja ne da več vzpostaviti.

9Stranka z interesom v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe trdi, da nasprotuje stališču tožeče stranke, da bi lahko z izvršitvijo odločbe prišlo do kršitve ustreznih zakonskih določb. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da je vprašanje, ali predstavlja izvrševanje odločbe kršitev zakonskih določb, povezano z vprašanjem, ali je izpodbijana odločba zakonita. To pa je že stvar presoje o tem, ali je tožba utemeljena, zato se sodišče do tega vprašanja v tej fazi postopka, ko gre zgolj za odločanje o utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe, ne bo opredeljevalo. Težko popravljiva škoda po mnenju sodišča ni izkazana s tem, ker naj bi se z izvršitvijo odločbe kršile zakonske določbe, ampak je težko popravljiva škoda izkazana s tem, da se v primeru izvršitve odločbe prejšnjega stanja ne bi dalo več vzpostaviti tudi če bi se izkazalo, da je tožba utemeljena. Iz razlogov, ker je to že stvar presoje utemeljenosti tožbe, se sodišče tudi ne opredeljuje do tega, kako razlagati relevantna določila Zakona o sodnem registru in Zakona o Poslovnem registru Slovenije. Tudi navedba stranke z interesom o tem, da je do razkritja podatkov že prišlo, ter da so o tem pisali mediji, ne more biti relevantna za presojo o tem, ali bi lahko s takojšnjo izvršitvijo izpodbijane odločbe prišlo do težko popravljive škode. Predmet tega upravnega spora je namreč zgolj konkretna izpodbijana odločba in ne dogodki, ki jih iz pisanja medijev povzema stranka z interesom. Sodišče mora presojati zgolj to, ali bi z izvršitvijo v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe lahko prišlo do težko popravljive škode. V zvezi z navedbo stranke z interesom, da ne drži navedba, da razkritja podatkov pred pravnomočnostjo odločbe ne bo več mogoče popraviti, češ da se zahtevani podatki spreminjajo na dnevni ravni in da njihovo razkritje ne bo povzročilo težko popravljive škode, pa sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ne določa zgolj to, da je potrebno prosilcu dnevno po elektronski poti zagotoviti navedene podatke o naslovih kot dopolnilo podatkov, ki jih že prejema, ampak predhodno nalaga prvostopenjskemu organu, da mora prosilcu za namene vnosa v spletno aplikacijo bizi.si kot dodatni kvalifikator za postopek iskanja po fizičnih osebah omogočiti ponovno uporabo podatkov o naslovih prebivališča fizičnih oseb. Odločba torej določa, da je treba podatke prosilcu posredovati na točno določen način, še preden bo sodišče ugotovilo, ali je izpodbijana odločba pravilna.

10S tem v zvezi sodišče opozarja tudi na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu št. I Up 71/2016 z dne 30. 3. 2016, ki se nanaša na izvrševanje odločbe Informacijskega pooblaščenca, izdane na podlagi ZDIJZ, kjer je navedeno, da v primeru ugoditve tožbi ni več mogoča vzpostavitev pravnega razmerja, kakršno je pred razkritjem zahtevanih dokumentov. Po mnenju vrhovnega sodišča že to pomeni težko popravljivo škodo (točka 9 obrazložitve sklepa). Nadalje sodišče pojasnjuje, da je že zakonodajalec določil, da ima tožba zavezanca zoper odločitve Informacijskega pooblaščenca suspenzivni učinek. Umik enkrat razkritih podatkov kot informacij javnega značaja namreč ni več mogoč. Izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti torej po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar pa je nedvomno lahko težko popravljiva posledica (točka 10 obrazložitve citiranega sklepa).

11Sodišče pa tudi meni, da z izdajo začasne odredbe ne bo prizadet javni interes in tudi stranki z interesom zaradi tega ne bo nastala škoda, kot to navaja stranka z interesom v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe. Če bi se namreč izkazalo, da je tožba neutemeljena in da lahko izpodbijana odločba ostane v veljavi, bo po pravnomočnosti odločbe le-ta postala izvršljiva, kar pomeni, da bo stranka z interesom lahko pridobila zahtevane podatke. Sodišče pa se pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe tudi ne opredeljuje do tega, ali bi odprava odločbe pomenila konkurenčno prednost prvostopenjskega organa pred stranko z interesom, kot tudi ne do vprašanja morebitnega posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, ker je to že stvar presoje utemeljenosti tožbe.

12Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka izkazala pogoje, določene v 32. členu ZUS-1 in je zato njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.

K točki II izreka:

13O vseh stroških bo sodišče odločalo ob izdaji končne odločbe.