iuris
§ zakonZakon o dostopu do informacij javnega značaja · ZDIJZ · velja od 22. 3. 2003

10. člen ZDIJZ

(posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 28. 3. 2017Vse odločbe ↓
  • UPRS sklep I U 561/2017Upravno sodišče RS · 2017

    Sodišče je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe izhajalo iz stališča, da ko so enkrat podatki razkriti (pri čemer je potrebno upoštevati, da je odločba izvršljiva že pred njeno pravnomočnostjo), vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoče, kar je tudi razlog za ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe. Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi to, da v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu velja, da če organ zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, kar pomeni, da če tožbo vloži organ, se izvršitev odločbe zadrži po samem zakonu. V obravnavanem primeru sicer tožeča stranka nima statusa organa in ga tudi ne zastopa, saj vlaga tožbo kot zastopnik javnega interesa in ne kot zastopnik AJPES. Zaradi tega tožba tožeče stranke v tem svojstvu (kot zastopnika javnega interesa) sama po sebi ne zadrži izvršitve odločbe.

  • VSL sodba II Cp 2296/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016

    Izpodbijana odločba sodišča prve stopnje temelji na naslednjih ugotovitvah: 1) pri sporni objavi ne gre za medijsko dejavnost toženca v smislu medijskega poročanja, ampak za podajanje informacij v smislu ZDIJZ – sporna objava ni medijski članek ter uredniško ali avtorsko oblikovana vsebina, 2) toženec ni odgovorni urednik in ni pasivno legitimirana stranka, 3) niso podani vsebinski pogoji za objavo odgovora po 42. členu ZMed. Ugotovitvam pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

  • VSL sodba II Cp 890/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014

    Tožena stranka je državni organ, ki ga ZDIJZ zavezuje. Prizadevati si mora, da za uresničitev zakona doseže čimvečjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. V svetovni splet je med drugim dolžan posredovati informacije javnega značaja. To so informacije, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja in se nahajajo bodisi v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali ga pridobil od drugih oseb. Ker je sporni dokument nastal pri izvrševanju pristojnosti tožene stranke, glede na opisana pravna izhodišča ne more biti dvoma, da je šlo za informacije javnega značaja, kar je ne le dopuščalo, pač pa celo terjalo objavo na spletu.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 6. 2025
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Različice besedila · 4
  1. od 31. 12. 2015 · trenutno
  2. 9. 4. 2014 – 30. 12. 2015
  3. 7. 7. 2005 – 8. 4. 2014
  4. 14. 3. 2003 – 6. 7. 2005

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 3 · EU 1Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 3. 2017
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS sklep I U 561/2017
    Upravno sodišče RS · 28. 3. 2017

    Sodišče je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe izhajalo iz stališča, da ko so enkrat podatki razkriti (pri čemer je potrebno upoštevati, da je odločba izvršljiva že pred njeno pravnomočnostjo), vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoče, kar je tudi razlog za ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe. Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi to, da v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu velja, da če organ zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, kar pomeni, da če tožbo vloži organ, se izvršitev odločbe zadrži po samem zakonu. V obravnavanem primeru sicer tožeča stranka nima statusa organa in ga tudi ne zastopa, saj vlaga tožbo kot zastopnik javnega interesa in ne kot zastopnik AJPES. Zaradi tega tožba tožeče stranke v tem svojstvu (kot zastopnika javnega interesa) sama po sebi ne zadrži izvršitve odločbe.

  • VSL sodba II Cp 2296/2016
    Višje sodišče v Ljubljani · 16. 9. 2016

    Izpodbijana odločba sodišča prve stopnje temelji na naslednjih ugotovitvah: 1) pri sporni objavi ne gre za medijsko dejavnost toženca v smislu medijskega poročanja, ampak za podajanje informacij v smislu ZDIJZ – sporna objava ni medijski članek ter uredniško ali avtorsko oblikovana vsebina, 2) toženec ni odgovorni urednik in ni pasivno legitimirana stranka, 3) niso podani vsebinski pogoji za objavo odgovora po 42. členu ZMed. Ugotovitvam pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

  • VSL sodba II Cp 890/2014
    Višje sodišče v Ljubljani · 23. 7. 2014besedilo 2014–2015

    Tožena stranka je državni organ, ki ga ZDIJZ zavezuje. Prizadevati si mora, da za uresničitev zakona doseže čimvečjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. V svetovni splet je med drugim dolžan posredovati informacije javnega značaja. To so informacije, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja in se nahajajo bodisi v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali ga pridobil od drugih oseb. Ker je sporni dokument nastal pri izvrševanju pristojnosti tožene stranke, glede na opisana pravna izhodišča ne more biti dvoma, da je šlo za informacije javnega značaja, kar je ne le dopuščalo, pač pa celo terjalo objavo na spletu.