VSC sklep II Ip 132/2017

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

O pritožbi zoper sklep z dne 15. 7. 2016:

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom preneslo terjatev, ki ima dolžnik do svojega dolžnika […] v izterjavo upniku. Ugotovilo je, da je na predlog upnika s sklepom o izvršbi z dne 10. 6. 2016 dovolilo izvršbo z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika iz naslova neizplačanih sredstev gradnje podzemnih garaž, neprofitnih stanovanj in tržnih stanovanj […]. Sklep o rubežu terjatve je postal pravnomočen in izvršljiv 13. 7. 2016. Sklep o izvršbi z dne 11. 6. 2016 je bil 15. 6. 2016 vročen dolžnikovemu dolžniku in s tem dnem je bil opravljen rubež terjatve.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga dolžnik pritožbo, naslovljeno kot ugovor, brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da so terjatve, ki jih je sodišče s sklepom z dne 15. 7. 2016 preneslo v izterjavo upniku, navedene na splošno in niso specificirane ter se ne dajo določiti in posledično ne izterjati. Terjatve niso nastale in ne morejo biti predmet prenosa v izterjavo upniku. Upnik je v predlogu smiselno navedel, da je pridobil podatke, da ima dolžnik do svojega dolžnika odprt dolg iz različnih pravnih podlag: a) zadržana sredstva po soinvestitorski pogodbi P 7787 z dne 3. 9. 2010, b) neizpolnjena, zapadla izjava upnika z dne 27. 3. 2015 in priloženih prilog k izjavi, dolg 123.662,95 EUR, c) neizpolnitev cesij oziroma asignacij, ki so bile med upnikom in dolžnikom ter dolžnikovim dolžnikom dogovorjene v izvajalski pogodbi št. ... z dne 14. 9. 2012, ki vsebuje določbo, da vse pogodbene stranke soglašajo, da je notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh njihovih izvršljivih obveznosti, d) dogovora o izvedbi 1. in 2. etaže podzemnih parkirnih mest z dne 14. 9. 2012. Iz navedenih pravnih podlag niso nastale nobene terjatve in ne morejo biti predmet rubeža in prinosa v izterjavo, kar izhaja iz naslednjih dejstev: […].

3Upnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da navedbe dolžnika niso resnične in so nerelevantne za izvršilni postopek. Neizplačana sredstva gradnje objekta vključuje vse terjatve, ki izhajajo iz gradnje podzemnih garaž, neprofitnih stanovanj in tržnih stanovanj, vse kar sta se dolžnik in dolžnikov dolžnik zavezala, da bosta uresničila in plačala, vse, s čimer je bilo dogovorjeno, da se financira gradnja objekta, vendar še tega nista naredila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik sam negira svoje uvodne navedbe, da so terjatve navedene na splošno in niso specificirane, z nadaljnjim povzemanjem upnikovih trditev v predlogu, da naj bi imel dolžnik do svojega dolžnika odprt dolg iz različnih pravnih podlag ter z opredeljevanjem do vsake od terjatev. Upnik je v predlogu zadosti specificiral domnevne dolžnikove terjatve.

6Ostale vsebinske pritožbene navedbe glede teh terjatev pa so stvar morebitnega pravdnega postopka, ki ga bo moral upnik sprožiti zoper dolžnikovega dolžnika, če bo želel izterjati terjatve. Z izvršbo na denarne terjatve je upnik prisilno dobil zgolj procesno legitimacijo na podlagi odločbe sodišča. Če dolžnikov dolžnik ne bo izpolnil domnevne dolžnikove terjatve upniku, bo moral ta uporabiti prisilna sredstva. V izvršilnem postopku je bistveno zgolj to, ali je izpolnjen zakonski pogoj za izdajo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo. Tega določa prvi odstavek 115. člena ZIZ in ga je povzelo sodišče prve stopnje. Omenjeni določa, da sme sodišče izdati sklep o prenosu terjatve šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sklep o izvršbi - rubežu terjatve z dne 10. 6. 2016 postal pravnomočen 13. 7. 2016 in da je bil vročen dolžnikovemu dolžniku 15. 6. 2016. Teh ugotovitev dolžnik v pritožbi ne izpodbija. Odločitev sodišča prve stopnje je bila materialnopravno pravilna.

O pritožbi zoper sklep z dne 30. 11. 2016:

7Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 9. 8. 2016 (I. točka izreka). Odmerilo je nadaljnje stroške izvršilnega postopka upnika 1.297,77 EUR in jih naložilo v plačilo dolžniku v roku 8 dni od prejema sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bila s sklepom z dne 9. 8. 2016 v zvezi s sklepom o popravi z dne 6. 9. 2016 dovoljena le izvršba z drugim sredstvom in predmetom izvršbe ter da lahko dolžnik sedaj z ugovorom izpodbija le utemeljenost izvršilnega sredstva ali postopek dovolitve. V tej smeri dolžnik ni vložil ugovora. Navaja dejstva in razloge, ki se nanašajo na obstoj terjatve. Vendar sedaj ne more več izpodbijati obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predvideno sredstvo ugovor zoper temeljni sklep o izvršbi. Zoper temeljni sklep o izvršbi z dne 2. 3. 2016 je dolžnik ugovarjal, vendar ga je sodišče zavrnilo s sklepom z dne 25. 4. 2016. Sklep je postal pravnomočen 13. 5. 2015 (prav: 2016).

8Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da lahko ugovarja zoper novo sredstvo in predmet izvršbe. Prav to je storil, saj je podal ugovor zoper novo sredstvo in predmet izvršbe, ki so njegove domnevne terjatve do njegovega dolžnika. Navedel je dejstva, ki nesporno dokazujejo, da terjatve po prodajni pogodbi, kot jih opredeljuje upnik, na podlagi asignacijske pogodbe med dolžnikovim dolžnikom, dolžnikom in V. E. d.o.o. ne morejo biti predmet nadaljevanja izvršbe in rubeža, saj so po asignacijski pogodbi prešle v last asignatarja. Prav tako je navedel dejstva, ki dokazujejo, da upniku ne dolguje ničesar več. Sodišče je spregledalo, da je 1. 9. 2016 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 2. 3. 2016 po izteku roka. V ugovoru navaja dejstva in dokaze, na podlagi katerih je nesporno, da upniku iz medsebojnega poslovnega razmerja ne dolguje ničesar več. Sodišče o ugovoru še ni odločilo, to bi moralo storiti pred tem, ko je odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z drugim sredstvom in je odločitev vsebinsko preuranjena.

9Upnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da dolžnik v ugovoru zoper sklep z dne 9. 8. 2016 ne more uveljavljati obstoja ali višine terjatve. Sodišče je o dolžnikovemu ugovoru po izteku roka že odločilo in ga je zavrnilo s sklepom z dne 14. 12. 2016. Sodišče v primeru ugoditve ugovoru po izteku roka razveljavi vsa izvršena dejanja in ustavi izvršbo. Zato ni potrebno, da bi sodišče v tem postopku ugotavljalo karkoli v povezavi z navedbami dolžnika glede ugovora o izteku roka, torej navedb, ki se nanašajo na samo terjatev.

10Pritožba ni utemeljena.

11Dolžnik pritrjuje materialnopravnemu naziranju sodišča prve stopnje, da lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe ugovarja le glede novega sredstva in predmeta v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ1. Zmotno pa navaja, da je vložil takšen ugovor. Navedbe, da naj bi terjatve prešle po asignacijski pogodbi v last asignatarja, so lahko stvar pravdnega postopka, katerega bo moral začeti upnik zoper dolžnikovega dolžnika, če ta ne bo prostovoljno izpolnil obveznosti. V izvršbi na denarno terjatev upnik zgolj stopi v pravni položaj dolžnika zoper njegovega dolžnika. Kako mu bo uspelo izterjati to terjatev, je stvar nadaljnjih postopkov. Izvršilni postopek nima instrumentarija o tem odločati.

12Drži sicer, da je dolžnik vložil ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je o tem odločilo s sklepom z dne 14. 12. 2016 in ga zavrnilo, dolžniku pa je bil vročen 13. 1. 2017, kar je bilo isti dan, ko je vložil drugo obravnavano pritožbo.

Končna odločitev in stroški:

13V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbi dolžnika kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

14Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbama ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

15Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovoroma ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.