VSC sklep I Ip 92/2017

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi:

“Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti tretjemu dolžniku 514,06 EUR stroškov ugovora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.”

II. Upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti tretjemu dolžniku 514,06 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo zahtevo zastavnega (tretjega) dolžnika za povrnitev stroškov ugovora. Ugotovilo je, da je bil ugovor tretjega dolžnika, ki ga je vložil 17. 11. 2015, vročen v izjavo upniku 25. 11. 2015, zaradi česar je takoj umaknil izvršilni predlog 3. 12. 2015. Glede na plačilo terjatve (ki ni ugovorni razlog tretjega dolžnika) in takojšnji umik predloga za izvršbo, upniku ni mogoče pripisati razloga iz šestega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretji dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da gre pri nerazdeljenem posameznem delu številka 900 dejansko za neobstoječo nepremičnino oziroma za splošne dele v stavbi, ki so izven pravnega prometa. Poleg tega je v zemljiški knjigi vpisana skupna lastnina. Prvostopno sodišče ne bi smelo dovoliti predlagane izvršbe, saj v izvršilnem postopku ni mogoče poseči na nedoločen delež na nepremičnini. Upniku je bilo dobro znano, da je bila hipoteka v zavarovanje njegove terjatve vknjižena le pri delih nepremičnine parc. št. […] k.o. ..., ki so last prvega in drugega dolžnika, kot to izhaja iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige. To potrjuje, da je neutemeljeno in brez osnove predlagal izvršbo proti zastavnemu dolžniku. Razlog, da je upnik z vlogo z dne 3. 12. 2015 podal delni umik predloga za izvršbo na nepremičnino (nerazdeljen posamezni del) in zoper tretjega dolžnika, ni bilo poplačilo terjatve s strani dolžnika. Upnik je podal umik predloga za izvršbo zaradi poplačila terjatve dolžnika šele 10. 12. 2015, to je po tem, ko je pred tem zaradi ugovora zastavnega dolžnika umaknil izvršbo zoper njega. Zastavni dolžnik ni plačal ničesar, saj za to ni bilo razloga. Terjatev sta poplačala prvi in drugi dolžnik. Zaradi tega, ker je upnik neutemeljeno vložil predlog za izvršbo proti zastavnemu dolžniku, je bil primoran vložiti ugovor, zaradi česar so mu nastali stroški. Upnikov umik predloga za izvršbo proti zastavnemu dolžniku po prejemu njegovega ugovora je bil očitno posledica upnikovega spoznanja po prejemu ugovora zastavnega dolžnika, da je neutemeljeno vložil predlog za izvršbo proti zastavnemu dolžniku.

3Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je imel na sporni nepremičnini vknjiženo pogodbeno hipoteko ter zaznambo neposredne izvršljivosti, kar pomeni, da je učinkovala tudi zoper zastavnega dolžnika. Upniku ni mogoče pripisati neskrbnosti, saj je sodišče samo pozvalo upnika naj navede kdo je lastnik spornega dela, upnik pa je navedeno preverjal dlje časa. Tudi sodišče je smatralo, da iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja, da je zastavitelj lastnik nepremičnine. Kolikor zastavni dolžnik ni lastnik nepremičnine, je potrebno smatrati, da ni imel pravnega interesa za vložitev ugovora in pritožbe. Upnik je ob delnem plačilu najprej umaknil predlog za izvršbo za sporni del, saj so ostali deli zadostovali, da bi bil poplačan preostanek terjatve.

4Pritožba je utemeljena.

5Upnik je med drugim predlagal izvršbo na nepremičnino z ID znakom […] v nerazdeljeni skupni lasti prvega, drugega in tretjega dolžnika (listna št. 15 spisa). Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 30. 10. 2015 dovolilo tako predlagano izvršbo (listna št. 18, 19 spisa), čeprav sta dolžnika po notarskem zapisu pogodbe o dolgoročnem kreditu in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 362/07 z dne 14. 9. 2007 zgolj prvi in drugi dolžnik (priloga A8). Upnik v predlogu za izvršbo ni pojasnil zakaj je kljub sklenjeni pogodbi o dolgoročnem kreditu in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve samo s prvim in drugim dolžnikom predlagal izvršbo tudi na nepremičnino, ki je v skupni lasti vseh treh dolžnikov. V odgovoru na pritožbo navaja, da je imel vknjiženo pogodbeno hipoteko na sporni nepremičnini ter zaznambo o izvršljivosti in da je ta učinkovala tudi zoper zastavnega dolžnika. Vendar o tem, ali vknjižba hipoteke učinkuje tudi zoper tretjega dolžnika kot domnevnega zastavitelja, sodišče prve stopnje ni meritorno odločalo, ker je upnik 3. 12. 2015 umaknil predlog za izvršbo za to nepremičnino (listna št. 45, 46), 10. 12. 2015 ga je umaknil v celoti (listna št. 47) in sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 1. 2016 ustavilo postopek ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (listna št. 48, 49 spisa). To pomeni, da je ostalo golo dejstvo, da je upnik predlagal izvršbo na nepremičnino - nerazdeljen posamezni del stavbe, ki je v skupni lasti prvega in drugega dolžnika ter družbena lastnina, imetnik pravice uporabe Občina Celje, čeprav tretji dolžnik ni dolžnik po izvršilnem naslovu. Ta v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil zaradi neutemeljeno vloženega predloga proti njemu primoran vložiti ugovor. V njem je zatrjeval, da pogodbe o dolgoročnem kreditu med upnikom in dolžnikom oziroma obveznosti dolžnika, zavarovane s hipoteko, niso prešle na tretjega dolžnika kot domnevnega zastavnega dolžnika, da hipoteka, ustanovljena na podlagi notarskega zapisa SV 362/07 z dne 14. 9. 2007, nima učinkov proti tretjemu dolžniku in ne more imeti statusa hipotekarnega dolžnika (list. št. 39 spisa). Upnik v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da tretji dolžnik ni imel pravnega interesa za vložitev ugovora kolikor ni lastnik nepremičnine. Pravni interes je imel, da je opozoril upnika in sodišče, da ni zastavni dolžnik po izvršilnem naslovu. Pravno sredstvo (zastavnega) dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZIZ samo ugovor. Da je imel pravni interes za pritožbo, je sodišče druge stopnje že pojasnilo upniku v prejšnjem sklepu I Ip 184/2016 z dne 27. 5. 2016.

6Kot je bilo že ugotovljeno, je upnik delno umaknil predlog za izvršbo na sporno nepremičnino in s tem zoper tretjega dolžnika 3. 12. 2015. Pred tem mu je bil 25. 11. 2015 vročen ugovor tretjega dolžnika. Upnik ni podal umika predloga na sporno nepremičnino in s tem zoper tretjega dolžnika zato, ker bi ostali deli nepremičnine zadostovali za poplačilo, kot to navaja v odgovoru na pritožbo. Če bi ob delnem plačilu prvega in drugega dolžnika ter delnem umiku zaradi plačila 19. 11. 2015 mislil, da ostali deli zadoščajo za poplačilo, bi 19. 11. 2015 umaknil predlog za izvršbo tudi za sporno nepremičnino in s tem zoper tretjega dolžnika. Ne bi čakal in šele po prejemu ugovora tretjega dolžnika 25. 11. 2015 umaknil predlog za izvršbo za sporni del 3. 12. 2015. V teh dejanskih okoliščinah je upnik neutemeljeno povzročil tretjemu dolžniku stroške ugovora. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tretjega dolžnika in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Tretjemu dolžniku je priznalo nagrado pooblaščenega odvetnika za sestavo ugovora 900 točk po 5. točki tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), izdatke za stranko 18 točk po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV. Ob vrednosti točke 0,459 EUR, znašajo stroški ugovora tretjega dolžnika 514,06 EUR. Odločitev o zakonskih zamudnih obrestih od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.

7Tretji dolžnik je uspel s pritožbo, zato mu mora upnik na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ povrniti stroške tega pritožbenega postopka. Ti predstavljajo nagrado za sestavo pritožbe 900 točk po 5. točki tar. št. 27 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 OT, izdatke za stranko 18 točk po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV. Ob vrednosti točke 0,459 EUR, znašajo stroški ugovora tretjega dolžnika 514,06 EUR. Odločitev o zakonskih zamudnih obrestih od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006.