VSC sodba PRp 17/2017

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Prvostopno sodišče je v hitrem postopku o prekršku odločalo o zahtevi za sodno varstvo (v nadaljevanju: ZSV) storilca - A. (v nadaljevanju - storilec), ki je bila vložena s strani njegove zagovornice zoper odločbo uvodoma imenovanega prekrškovnega organa, opr. št. 5550072424342 z dne 5.9. 2014 in le tej ugodilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po določbi tretjega odstavka člena 40.b ZDCOPMD-E ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških (ZP-1) in posledično s stroški tako ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke prvega odstavka člena 154 ZP-1 in predlaga, da se pritožbi ugodi in se napadena sodba razveljavi ter vrne zadeva prvemu sodišču v ponovljen postopek.

3Zoper tako vloženo pritožbo prekrškovnega organa je storilec po svoji zagovornici podal odgovor dne 3. 2. 2017 v katerem zavrača navedbe prekrškovnega organa kot neutemeljene in nedopustne in izpostavlja, da v konkretnem primeru pritožbene navedbe uveljavljajo nedopusten pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (ne pa pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku).

4Pritožba ni utemeljena.

5V konkretnem primeru je prvostopno sodišče presojalo utemeljenost vložene ZSV storilca prekrška - samostojnega podjetnika (s.p.), za katerega se v skladu z določbo člena 14a ZP-1 uporabljajo določbe o odgovornosti pravne osebe (člen 14 ZP-1) za prekršek v primeru, ko je samostojni podjetnik odgovoren za storitev prekrška, ki ga pri opravljanju njegove dejavnosti storilec stori v njegovem imenu ali za njegov račun ali pa v njegovo korist ali pa z njegovimi sredstvi. Pod enakimi pogoji, kot pravna oseba pa se tudi samostojni podjetnik lahko ekskulpira odgovornosti za storitev prekrška (določba tretjega odstavka člena 14 ZP-1) v primeru, če dokaže, da je bil prekršek storjen z namenom oškodovanja samostojnega podjetnika ali pa z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za samostojnega podjetnika ali pa s kršenjem navodil, ki jih mora dati samostojni podjetnik v okviru opravljanja dejavnosti, na ta način, da dokaže, da je pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.

6Prvostopno sodišče je po izvedenem dopolnjenem dokaznem postopku (določba četrtega odstavka člena 65 ZP-1) kot nesporno ugotovilo, da je pri storilcu zaposlen voznik M. G. v kritičnem času uporabljal vozilo, last storilca, ki ima vgrajen digitalni tahograf. V tem tovornem vozilu, ki ga je predhodno na parkirišču v C. parkiral R. K. - storilec, pa se je nahajala tudi kartica storilca v tahografu, pri čemer pa voznik M. G. ni preverjal, ali je v tahografu vstavljena pravilna (njegova) kartica. Ker je bil M. G., pri storilcu zaposlen voznik udeležen v kritičnem času v cestnem prometu kot voznik tovornega vozila, pri tem pa ni uporabljal svoje kartice za tahograf, torej je predhodno ni zamenjal s kartico storilca, ki se je nahajala v tem vozilu, je prvo sodišče z gotovostjo ugotovilo, da je prekršek, ki se storilcu očita po določbi tretjega odstavka člena 40.b ZDCOPMD-E, bil storjen pri opravljanju dejavnosti samostojnega podjetnika. Ni sporno, da je tudi voznik M. G. bil kaznovan s strani prekrškovnega organa in mu je zaradi ugotovljene identične kršitve 29. 6. 2014 bil izdan tudi PN na podlagi določbe sedmega odstavka člena 40.b ZDCOPMD-E, kar je slednji potrdil tudi v svoji izpovedi pred prvostopnim sodiščem. Storilec, kot samostojni podjetnik pa je po oceni prvostopnega sodišča z dejanskimi in argumentiranimi navedbami v vloženi ZSV ustrezno izkazal, da je opravil vse potrebno v smeri svoje zapovedi seznanitve voznikov (tudi neposrednega storilca M. G.), ki so pri njem zaposleni tudi o tem, kako morajo vozniki biti pazljivi pri uporabi kartic v zvezi z tahografi v vozilih, s katerimi opravljajo, zaradi česar je po zatrjevanju storilca voznik, ki je brez dvoma v kritičnem času pri sebi imel svojo kartico za tahograf in je ni uporabil tako, da bi jo vstavil v tahograf, zavestno kršil navodila in ukrepe svojega delodajalca, torej storilca prekrška, saj ni upošteval njegovih obveznih navodil, čeprav je bil popolnoma obveščen o pravilnem in zakonitem ravnanju. Prvostopno sodišče je zaključilo, da je storilec kot samostojni podjetnik zadostno izkazal, da je voznika seznanil z njegovimi dolžnostmi in mu podal tudi konkretno navodilo za predpisana ravnanja (v pogodbi o zaposlitvi ter v aktih v zvezi z upoštevanjem cestno prometnih pravil in drugih dolžnosti voznikov v cestnem prometu). Ker pa ob tem ni ugotovilo prispevka samostojnega podjetnika k storitvi prekrška v zvezi z nameščeno (tujo) kartico v tahografu, je štelo, da je samostojni podjetnik izpolnil dolžnost seznanitve voznika z njegovimi dolžnostmi in posledično sprejelo ekskulpacijske razloge storilca prekrška (2. alineja tretjega odstavka člena 14 ZP-1) ter pritrdilo vloženi ZSV tako, kot izhaja iz sodbenega izreka izpodbijane sodbe in postopek o prekršku na podlagi 5. točke (pravilno: 8. točke) prvega odstavka člena 136 ZP-1 ustavilo.

7Pritožba uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. točka člena 154 ZP-1) in v nadaljevanju ob povzemanju dejanskih navedb v zvezi s storitvijo prekrška in ob svojem podajanju materialnopravne podlage v zvezi z očitanim prekrškom, nasprotuje zaključkom in zapisanim razlogom v izpodbijani sodbi glede ekskulpacijskih razlogov storilca kot samostojnega podjetnika in navaja, da je slednji sicer zadostil prvemu delu ekskulpacijskega razloga (iz 2. alineje tretjega odstavka člena 14 ZP-1), torej je izpolnil obveznost in dolžnost seznanitve s potrebnimi akti, po oceni pritožbe pa ni zadostil potrebam drugega dela ekskulpacijskega razloga, saj ni dokazal, da je v skladu z veljavno zakonodajo nad voznikom tudi izvajal potreben nadzor, ki ga zakonodaja v primeru kršitev ZDCOPMD-E tudi predpisuje. Ob tem znova opozarja, da je storilec kot s.p v vozilu pustil svojo kartico, ki omogoča identifikacijo voznika s shranjevanjem podatkov o dejavnosti le-tega in tako ni storil vsega, da do prekrška (do uporabe njegove kartice), ki je ni zavaroval pred zlorabo, ne bi prišlo.

8V konkretnem primeru torej ni nobenega dvoma o tem, da je prekršek storil pri storilcu zaposleni voznik M. G. in da je prekršek bil storjen pri opravljanju dejavnosti storilca kot samostojnega podjetnika, torej v njegovem imenu in za njegov račun in z njegovim tovornim vozilom. Navedene navezne okoliščine nedvomno zadostujejo za obsodbo storilca kot samostojnega podjetnika, nikakor pa te okoliščine niso edina materialnopravna podlaga za ugotavljanje njegovo odgovornosti za prekršek, ki ga je v konkretnem primeru storil pri njem zaposleni voznik. Iz tretjega odstavka člena 14 ZP-1 izhaja še dodatna predpostavka odgovornosti storilca kot samostojnega podjetnika, ki je opredeljena skozi dve alternativno določenega ekskulpacijskega razloga. Če kršitelj dokaže obstoj vsaj enega od navedenih ekskulpacijskihi razlogov, je njegova odgovornost za prekršek izključena. Čeprav je neposredni storilec v konkretnem primeru znan in tudi bil spoznan za odgovornega storitve prekrška, se torej samostojni podjetnik lahko razbremeni odgovornosti za storitev prekrška, ki ga je storil pri njem zaposleni delavec takrat, če dokaže, da je bil prekršek storjen z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja svoje delo ali storitev ali pa s kršenjem navodil samostojnega podjetnika, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedel vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.(1) Ni pritrditi pritožbenim razlogom v smeri, da je storilec sicer dokazal le dolžnost seznanitve voznika s potrebnimi akti, ni pa zadostno izkazal, da je nad voznikom izvajal tudi nadzor, zaradi katerega po oceni pritožbe ne bi prišlo do storitve prekrška. Drži sicer, da je storilec v tem vozilu pustil svojo kartico za tahograf, ki bi jo voznik, ki je to vozilo kritičnega dne začel uporabljati, moral zamenjati s svojo kartico, ki bi jo moral vstaviti v tahograf, kar pa sta tako storilec, kot tudi zaslišana priča M. G. pojasnila s pomoto, ki je bila prisotna pri vozniku, ki je bil zaradi navedenega prav tako sankcioniran s strani prekrškovnega organa, saj je ravnal v nasprotju z določbo tretjega odstavka člena 40.b ZDCOPMD-E. Zato se tudi ni strinjati s pritožbo, da bi moral storilec, kot s.p. nad voznikom, ki je začel kritičnega dne uporabljati tovorno vozilo, v tahograf katerega je nedvomno potrebno vstaviti kartico tistega voznika, ki prične z vožnjo, moral izvajati še dodatni nadzor(2) in je pritrditi zaključkom v izpodbijani sodbi o tem, da jasnih in dovolj konkretnih ukrepov dolžnega nadzora nad voznikom, ki bi jih v konkretnem primeru moral izvrševati storilec kot s.p., da do storitve prekrška ne bi prišlo, konkretno ne določa noben predpis (konkretno ZDCOPMD-E) in da v konkretnem primeru zadostuje že, da je storilec - s.p. voznika dobro poučil in seznanil z vsemi dolžnostmi, ki jih ima kot voznik tovornega vozila, ki ima vgrajen tahograf. Nadzor nad voznikom, ki vozi tovorno vozilo s strani delodajalca, kot samostojnega podjetnika je torej potrebno razlagati razumno in ne preohlapno, kot to na abstraktni ravni trdi pritožba, ki v tem delu nima prav. V primerih, kot je obravnavani, ko voznik tovornega vozila prične z vožnjo in je običajno v tovornem vozilu tudi sam, brez svojega delodajalca, si namreč ni mogoče zamisliti nadzora, ki ga pritožba v navedbah izpostavlja drugače kot tako, da bi moral takega voznika v konkretnem primeru delodajalec neposredno nadzorovati, torej biti tudi fizično z njim zgolj zato, da bi nadzoroval njegovo delo in ravnanje, kot poklicnega voznika (tudi pri pravilni in natančni uporabi kartice za tahograf), kar pa je absolutno nesprejemljivo in nerazumno. Zato so po oceni pritožbe razlogi v izpodbijani sodbi o tem, da je storilec kot s.p. storil vse, da do prekrška ne bi prišlo in da mu zaradi pomote glede (ne)zamenjave kartice s strani zaposlenega voznika s kartico svojega delodajalca nikakor ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določbo tretjega odstavka člena 40.b ZDCOPMD-E, prepričljivi. Zato je prvostopno sodišče, ki je postopek o prekršku zaradi obstoja utemeljenega ekskulpacijskega razloga s strani storilca ustavilo, ravnalo pravilno skladno z določbo druge alineje tretjega odstavka člena 14 ZP-1.

9Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo prekrškovnega organa zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1) sodbo sodišča prve stopnje potrditi, saj pritožbeno uveljavljani razlog iz 1. točke člena 154 ni utemeljen.

-----

Op. št. (1): Primerjaj sodbo VS RS IV Ips 41/2016 z dne 20. 9. 2016.

Op. št. (2): Primerjaj sodbo SV RS IV Ips 9/2015 z dne 15. 9. 2015.