UPRS sodba IV U 229/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se A.A. (tožnik v tem sporu) z dnem premestitve preimenuje v uradniški naziv XI. stopnje: višji policist II. Odločitev je upravni organ utemeljil z ugotovitvijo, da javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za premestitev na drugo delovno mesto, zato se zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na tem delovnem mestu, imenuje v uradniški naziv, ki je naveden v izreku te odločbe.

2Tožena stranka je s pritožbeno odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo in pojasnila, da je pritožnik pred tem opravljal naloge v nazivu XI. stopnje: višji kriminalist specialist II. Imenovanje je posledica dejstva, da so nazivi na novem delovnem mestu poimenovani drugače. Premestitev je bila tako opravljena skladno s 84. členom Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), ki določa, da uradniki izvršujejo naloge v nazivu. Ker je v skladu z 79. členom ZJU ustrezen uradniški naziv pogoj za zasedbo delovnega mesta, je odločitev, da se pritožnik imenuje v ustrezen naziv iste stopnje pravilna.

3Tožnik je vložili tožbo na Delovno sodišče v Celju, zaradi nezakonite premestitve in imenovanja v drug uradniški naziv. Delovno sodišče je naslovnemu sodišču v pristojno reševanje odstopilo del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na odločba o imenovanju v drug uradniški naziv. V tožbi tožnik obširno pojasnjuje razloge, zaradi katerih premestitev na drugo delovno mesto ni bilo zakonito in obenem sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo o preimenovanja v uradniški naziv višji policist II. razveljavi. Predlaga tudi povrnitev priglašenih stroškov postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in navaja razloge, ki se nanašajo na premestitev na novo delovno mesto. V nadaljevanju še pojasnjuje Akt o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnimi mesti in nazivi v Policiji, številka 0100-15/2008/1 z dne 28. 7. 2008 s spremembami, s katerim je določeno, da se delo opravlja v treh zaporednih nazivih višji policist I., višji policist II. in višji policist III., kar je v skladu s Prilogo I Uredbe o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnimi mesti in nazivi v organih javne uprave in v pravosodnih organih. V skladu s to uredbo oziroma prilogo je bila premestitev tudi izvršena. Sklicuje se še na 84. člen ZJU, v zvezi s prvim odstavkom 79. člena ZJU in predlaga, da sodišče tožbo zavrže, ker niso podane predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa (ni bila podana zahteva, da se o vloženi pritožbi zoper prvostopenjski akt odloči v nadaljnjih 7. dneh) oziroma podredno, da jo sodišče zavrne.

5Tožba ni utemeljena.

6Med strankama tega postopka je sporna pravilnost in zakonitost imenovanja tožnika zaradi premestitve na novo delovno mesto v uradniški naziv XI. stopnje višji policist II. Prvi odstavek 84. člena ZJU določa, da uradnik izvršuje javne naloge v nazivu, ki se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv. Uradnik se imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva (drugi odstavek 84. člena ZJU). Prvi odstavek 79. člena ZJU določa, da se za uradniška delovna mesta kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev s področja delovnega prava določi med drugim tudi naziv.

7Tožnik je pred premestitvijo na drugo delovno mesto, opravljal delo v uradniškem nazivu XI. stopnje kot višji kriminalist specialist II. Z izpodbijano odločbo je bil tožnik imenovan v uradniški naziv iste XI. stopnje kot višji policist II. To izhaja iz Priloge I Uredbe o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. V obravnavanem primeru gre torej za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, upoštevajoč sistematizacijo določenega delovnega mesta. Ker je imenovanje v drug naziv pogoj za izvrševanje nalog na novem delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen (84. člen, v zvezi z 79. členom ZJU) oba naziva pa sta iste stopnje, je odločitev obeh upravnih organov zakonsko utemeljena. Glede na to, da teče glede zakonitosti same premestitve pred delovnim sodiščem spor, ki še ni pravnomočno končan, je v tem sporu odločalo sodišče o zakonitosti uradniškega naziva oziroma imenovanja v ustrezen uradniški naziv, ki je v skladu z zasedbo novega delovnega mesta. Ker tožnik ne navaja nobenih tožbenih ugovorov, ki bi se nanašali na samo zakonitost imenovanja v drug uradniški naziv in sam navaja, da je posledica nezakonite premestitve tudi nezakonito preimenovanju v sporni naziv, bo (ne)obstoj tožnikovega novega uradniškega naziva odvisen od uspeha v tožbi, ki jo je vložil zaradi premestitve na drugo delovno mesto (sodbe Upravnega sodišča IV U 230/2014, II U 398/2013, III U 103/2009, I U 262/2011, I U 925/2012).

8Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, je v skladu z določbi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

9Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.