VSL sklep I Cpg 560/2016

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba (I. in III. točka izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: »Pogodba o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2009, katero so sklenili prvotožena stranka P. d. o. o. (kot upnik), tožeča stranka M. d. o. o. (kot prevzemnik) in drugotožena stranka G. d. o. o. (kot dolžnik), je nična.

Menična izjava s pooblastilom za izpolnitev in unovčitev menic z dne 21. 12. 2009, katero je tožeča stranka M. d. o. o. izročila prvotoženi stranki P. d. o. o. na podlagi pogodbe o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2009, katero so sklenili prvotožena stranka P. d. o. o. (kot upnik), tožeča stranka M. d. o. o. (kot prevzemnik) in drugotožena stranka G. d. o. o. (kot dolžnik), je nična.

10 (deset) podpisanih menic, ki jih je tožeča stranka M. d. o. o., izročila prvotoženi stranki P. d. o. o., na podlagi pogodbe o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2009, katero so sklenili prvotožena stranka P. d. o. o. (kot upnik), tožeča stranka M. d. o. o. (kot prevzemnik) in drugotožena stranka G. d. o. o. (kot dolžnik) ter na podlagi menične izjave s pooblastilom za izpolnitev in unovčitev menic z dne 21. 12. 2009, katero je tožeča stranka M. d. o. o. izročila prvotoženi stranki P. d. o. o., na podlagi pogodbe o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2009, katero so sklenili prvotožena stranka P. d. o. o. (kot upnik), tožeča stranka M. d. o. o. (kot prevzemnik) in drugotožena stranka G d. o. o. (kot dolžnik), je ničnih.

Prvotožena stranka P. d. o. o. je dolžna tožeči stranki M. d. o. o. izročiti oz. vrniti:

- menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in unovčitev menic z dne 21. 12. 2009, katero je tožeča stranka M. d. o. o. izročila prvotoženi stranki P d. o. o. na podlagi pogodbe o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2009, katero so sklenili prvotožena stranka P. d. o. o. (kot upnik), tožeča stranka M. d. o. o. (kot prevzemnik) in drugotožena stranka G. d. o. o. (kot dolžnik) in

- 10 (deset) podpisanih menic, ki jih je tožeča stranka M. d. o. o. izročila prvotoženi stranki P. d. o. o. na podlagi pogodbe o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2009, katero so sklenili prvotožena stranka P. d. o. o. (kot upnik), tožeča stranka M. d. o. o. (kot prevzemnik) in drugotožena stranka G. d. o. o. (kot dolžnik) ter na podlagi menične izjave s pooblastilom za izpolnitev in unovčitev menic z dne 21. 12. 2009, katero je tožeča stranka M. d. o. o. izročila prvotoženi stranki P. d. o. o. na podlagi pogodbe o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2009, katero so sklenili prvotožena stranka P. d. o. o. (kot upnik), tožeča stranka M. d. o. o. (kot prevzemnik) in drugotožena stranka G. d. o. o. (kot dolžnik),

vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

Prvotožena stranka P. d. o. o. je dolžna tožeči stranki M. d. o. o. povrniti pravdne stroške, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega paricijskega roka do dneva plačila; vse v roku 15 dni, pod izvršbo.« (I. točka izreka – sodba).

Ustavilo je postopek zavarovanja po sklepu z dne 28. 01. 2011 in razveljavilo opravljena dejanja (II. točka izreka - sklep) in še odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške in sicer prvotoženi v znesku 13.054,75 EUR in drugotoženi 16.571,26 EUR, v 15 dneh po prejemu odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka do poplačila obveznosti (III. točka izreka).

2Tožeča stranka je iz „vseh“ pritožbenih razlogov vložila pritožbo zoper sodbo in predlagala, da ji višje sodišče ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3Prvotoženka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožeče stranke zavrne in prvostopenjsko sodbo potrdi, tožeči stranki pa naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5Predmet spora je veljavnost Pogodbe o prevzemu dolga in načinu njegove poravnave z dne 21. 12. 2009 (v nadaljevanju Pogodba), katero so sklenili P. d. o. o. (kot upnik), tožeča stranka M. d. o. o. (kot prevzemnik) in G. d. o. o. (kot dolžnik). Nosilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke je zaključek sodišča prve stopnje, da je terjatev tožeče stranke do tožene stranke prenehala. Terjatev, ki jo uveljavlja zoper drugotoženko v stečaju, naj bi prenehala na podlagi določbe 7. točke 301. člena ZFPPIPP, terjatev, ki jo uveljavlja zoper prvotoženko pa naj bi prenehala zato, ker je obravnavani spor možno v skladu z določbo 196. člena ZPP rešiti samo na enak način za obe sosopornici. Tožeča stranka navedeno stališče utemeljeno izpodbija s pravilnim stališčem, da obravnavane situacije ne spremeni kasnejši začetek stečajnega postopka nad drugotoženko, dolžnico iz sporne Pogodbe.

6Tožbeni zahtevek tožeče stranke se nanaša na ničnost Pogodbe, menic in menične izjave ter pooblastila tožeče stranke toženi stranki za izpolnitev in unovčitev menic in na zahtevek, da ji prvotoženka izroči in vrne menice in pooblastilo za izpolnitev in unovčitev menic. V delu, v katerem tožeča stranka zahteva odločitev o ničnosti, je tožbeni zahtevek ugotovitveni (181. člen OZ).

7Enotni sosporniki so enotna pravdna stranka, če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP). Glede ugotovitve ničnosti določenega večstranskega pravnega razmerja je mogoče spor rešiti samo na enak način za vse pogodbene stranke. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da mora biti odločitev o veljavnosti Pogodbe za vse pogodbene stranke enaka, torej da Pogodba je ali pa ni nična oziroma, da ostane v veljavi (86. člen OZ). Ker pa sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni ugotovilo, da Pogodba v razmerju do drugotoženke ni nična ali da ostane v veljavi, pač pa le da je prenehala prerekana terjatev tožeče stranke v razmerju do drugotoženke, je na podlagi tega zmotno sklepalo, da prenehanje terjatve tožeče stranke v razmerju do drugotoženke pomeni tudi prenehanje vseh pravic tožeče stranke do prvotoženke iz te Pogodbe.

8Pravne posledice začetka stečajnega postopka se nanašajo na terjatve do stečajnega dolžnika, ugotovitveni zahtevek, da je Pogodba nična, pa sam po sebi nima pravne narave terjatve, ki jo je treba pravočasno prijaviti v stečajnem postopku zato, da terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika ne preneha (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). Zahtevek tožeče stranke proti prvotoženki, da ji vrne menice in pooblastila za izpolnitev menic, ki jih je prejela v zavarovanje s Pogodbo prevzete terjatve, je zahtevek, ki temelji na določbi 87. člena OZ (Posledice ničnosti), ki določa, da mora v primeru, če je pogodba nična, vsaka stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela. Ker pravila materialnega prava določajo, kdaj so si stranke na aktivni ali pasivni strani v razmerju enotnih sospornikov, OZ pa ne določa za vse stranke nične pogodbe enakih posledic, pač je vsaka dolžna vrniti le to, kar je sama prejela, pomeni, da pa v primeru zahtevkov na podlagi 87. člena OZ, pogodbene stranke niso enotni sosporniki.

9Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da je tožeča stranka v stečajnem postopku nad drugotoženko prijavila terjatev v znesku 1.720.623,92 EUR z obrestmi od 17. 1. 2011 do plačila, ki jo je stečajni upravitelj prerekal, zato je bila upnica napotena, da terjatev uveljavi s tožbo. Ker zahtevka na ugotovitev obstoja terjatve v višini 1.720.623,92 EUR tožeča stranka ni pravočasno začela, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je ta njena terjatev v skladu s 7. točko 301. člena ZFPPIPP v razmerju do drugotoženke v stečaju prenehala.

10Pravilno je stališče pritožnice, da tožeča stranka v obravnavanem sporu ne uveljavlja niti denarne niti nedenarne terjatve do drugotoženke, zaradi česar prej navedeno stališče sodišča prve stopnje za odločitev v konkretnem sporu ni odločilno. Če upnik po napotitvi na uveljavitev prerekane terjatve ne začne pravočasno postopka, učinkujejo posledice le v razmerju med njim in stečajnim dolžnikom, ne pa na pravno razmerje upnika do tretjih, zato se prvotoženka na učinke iz 7. točke 301. člena ZFPPIPP kot tretji neutemeljeno sklicuje. Dejstvo, da je v razmerju do drugotoženke prenehala terjatev tožeče stranke, nima nobenega vpliva na zahtevek, ki ga uveljavlja do prvotoženke. Trditve drugotoženke iz odgovora na pritožbo, da so s prijavo terjatve v stečajnem postopku tožečo stranko zadele vse posledice stečaja, smiselno, da če bi bila njena terjatev ugotovljena, bi temeljila na ugotovitvi ničnosti Pogodbe; če pa je terjatev prenehala, da je posledično ugotovljeno, da Pogodba ni nična, po stališču pritožbenega sodišča niso utemeljene, ker izhajajo iz nepravilnega stališča, da se raztezajo učinki iz 7. točke 301. člena ZFPPIPP o prenehanju terjatve tudi na ugotovitev ničnosti Pogodbe. Ni pravilno sklepanje, da je na podlagi prenehanja terjatev iz nične Pogodbe v razmerju do drugotoženke, posledično ugotovljeno, da tudi Pogodba ni nična. Enako velja tudi obratno, če bi bila tožeči stranki v postopku stečaja drugotoženke terjatev priznana, to ne pomeni, da bi bila s tem ugotovljena tudi ničnost Pogodbe v razmerju s prvotoženko. Ker se v stečajnem postopku preizkusijo le terjatve, ne pa obstoj pravic, pravnih razmerij ali pristnost ali nepristnost listin, kar vse pa je predmet ugotovitvene tožbe v pravdi (prvi odstavek 181. člena ZPP), na uveljavljanje ugotovitvene tožbe začetek stečajnega postopka nad katero od pogodbenih strank praviloma ne vpliva. Tožeča stranka je med postopkom tudi trdila, da družbi P. d. o. o. v stečajnem postopku, ki se je med to pravdo začel tudi zoper tožečo stranko, ni priznala denarne terjatve, ki jo je ta prijavila na podlagi sporne Pogodbe.(1) Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji je z odločitvijo o zavrnitvi tožbenega zahtevka na ničnost Pogodbe, ne da bi se v kakšnem postopku vsebinsko presojali razlogi za ničnost, če bi ta postala pravnomočna, odvzeta možnost nadaljnje obrambe proti zahtevku prvotoženke, ki ga uveljavlja na podlagi sporne Pogodbe in ki je predmet spora pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnemu stališču tožeče stranke, da je potrebno v konkretnem primeru vsebinsko obravnavati najprej ugotovitveno tožbo in nato še dajatveni zahtevek zoper prvotoženko.

11Glede na navedeno se izkaže, da je podan pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ki je narekoval odločitev o razveljavitvi sodbe v I. točki izreka in posledično tudi v stroškovnem delu (III. točka izreka) ter o vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (zadnji stavek 355. člena ZPP).

12Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): O zahtevku na plačilo navedene terjatve teče med družbo P. d. o. o. kot tožečo stranko in M. d. o. o. - v stečaju kot toženo stranko pred Okrožnim sodiščem v Mariboru gospodarski spor pod opr. št. I Pg 1655/2012. Sodišče je v zadevi postopek prekinilo zaradi odločitve o predhodnem vprašanju ničnosti Pogodbe, ki se rešuje v tem sporu.