VSL sodba I Cp 347/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške za odgovor na pritožbo v znesku 285,59 EUR, v 15 dneh po prejemu te odločbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 37737/2015 z dne 1. 4. 2015 (v prvem in tretjem odstavku izreka), po katerem bi moral toženec plačati tožnici 5.810,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2015 dalje in izvršilnimi stroški. Obenem je tožnici naložilo, da mora tožencu povrniti njegove pravdne stroške v znesku 1.064,30 EUR z obrestmi.

2Tožnica se v pritožbi sklicuje na vse pritožbene razloge. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja, da toženec, ki je po nezgodi na oškodovankinem avtomobilu pustil listek, ni izpolnil svoje obveznosti posredovanja podatkov. Ne gre za primeren način obvestitve, poleg tega pa je takrat deževalo. Toženec ni dokazal, da je oškodovanka listek prejela. Tudi vsebina listka ni znana. Toženec je profesionalni voznik, od katerega se zahteva še večja skrbnost. Če oškodovanke ni mogel najti, bi moral poklicati policijo in njej pustiti svoje podatke. Tako pa ga je policija izsledila šele na podlagi opazovanj prič. Toženec je kršil dolžnost ostati na kraju prometne nesreče in dolžnost posredovanja osebnih podatkov oškodovancu, kar določa 142. člen nemškega S. Ker je toženec odšel s kraja prometne nesreče, ne da bi našel oškodovanko ali obvestil policijo, je izgubil zavarovalne pravice.

3Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. V nesreči je nastala le materialna škoda, zato policije ni bilo treba obveščati. Toženec torej ni kršil zavarovalne pogodbe. Oškodovanki je pustil listek z osebnimi podatki, nato pa še približno tri ure opravljal gradbena dela v neposredni bližini škodnega dogodka. Ker so bili generalni izvajalec na gradbišču in vzdrževalec cest, so jih v občini vsi poznali, tako policisti kot ostali prebivalci. Tožnica se nepravilno sklicuje na nemške predpise, saj je njen regresni zahtevek vezan na uporabo slovenskega prava.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica je v svojih zavarovalnih pogojih določila, da zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja, med drugim, če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju (8. točka prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti 01-AOD-01/10). Navedeno določilo ne dela razlike med poklicnimi in nepoklicnimi vozniki. Tožnica zato v pritožbi brez potrebe poudarja, da je toženec poklicni voznik, zaradi česar bi moral biti skrbnejši pri obveščanju oškodovanke. Za tako zahtevo v tožničinih zavarovalnih pogojih ni podlage. Sicer pa je dokazni postopek pokazal, da toženec ni pobegnil s kraja nezgode. Potem ko je pri vožnji mimo oplazil parkirano oškodovankino vozilo, je ustavil in skupaj s svojim delovodjem (pričo K. K.) brez uspeha poizvedoval na dveh naslovih v neposredni bližini kraja nezgode; nazadnje sta ji na vozilu pustila listek s svojimi podatki, kar sta potrdila tudi očividca, ki ju omenja policijsko poročilo o prometni nesreči.

6Takšen način obveščanja je bil tudi po presoji pritožbenega sodišča v danih razmerah povsem primeren. Toženec in priča K. sta skladno izpovedala, da je v času nezgode samo rahlo deževalo, tožnica pa nasprotnega ni dokazala. Pritožbeni dvom o tem, kakšna je bila vsebina listka, ki ga je toženec pustil na oškodovankinem vozilu, je odveč. Očitno so v njem navedeni podatki zadoščali, saj je policija toženca našla takoj potem, ko je oškodovanka prijavila nezgodo.(1) Toženec je delal na gradbišču v neposredni bližini kraja nezgode, svoje identitete ni skrival, prav tako ni zanikal odgovornosti za nastalo škodo. Potemtakem toženec ni z ničimer oviral niti otežil likvidacije škode. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi toženec moral o nastali škodi obvestiti policijo in njej pustiti svoje podatke. Takšne zahteve namreč zavarovalni pogoji ne vsebujejo. Končno ni bistveno niti dejstvo, da naj bi toženec storil prometni prekršek po nemških predpisih, ker je zapustil kraj nezgode, ne da bi poklical policijo. Tožnica se namreč lahko sklicuje na izgubo toženčevih zavarovalnih pravic samo v primerih, kot so določeni v njenih zavarovalnih pogojih, zato navedeno dejstvo nima nobenega vpliva na tožničino regresno upravičenje, ki sicer izvira iz zavarovalne pogodbe.

7Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva. Pravilno je uporabilo tudi materialno pravo, ko je zaključilo, da toženec v tem primeru ni kršil zavarovalnih pogojev, in posledično tožnici odreklo pravico do povračila odškodnine, ki jo je izplačala oškodovanki oziroma njeni zavarovalnici. Uradoma upoštevnih procesnih kršitev v postopku ni zagrešilo, drugih pa pritožba opredeljeno ne uveljavlja. Sodišče druge stopnje je zato tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) potrdilo prvo sodbo.

8Ker je tožnica s pritožbo propadla, mora svoje pritožbene stroške kriti sama, tožencu pa mora povrniti njegove stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Skupaj znašajo 285,59 EUR, obsegajo pa izdatek za sestavo odgovora, materialne stroške in DDV, vse v priglašeni višini, ki je skladna z Odvetniško tarifo.

-------------

Op. št. (1): Policijsko poročilo o prometni nesreči ne nudi zanesljive podlage za sklepanje o tem, da sta nezgodo in toženca prijavila očividca, kot pokuša prikazati tožnica s pritožbeno trditvijo, da je policija izsledila toženca šele s pomočjo prič oziroma na podlagi njihovih opažanj.