VSK sklep II Ip 45/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik mora dolžniku v osmih dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 740,85 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od devetega dne).

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se dolžnikovemu predlogu za nasprotno izvršbo delno ugodi tako, da se upniku naloži, da v roku 15 dni vrne dolžniku znesek 101.608,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.9.2016 dalje. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za prekinitev odločanja o predlogu za nasprotno izvršbo do odločitve Ustavnega sodišča o vloženi ustavni pritožbi, poleg tega pa je tudi odločilo, da mora upnik v petnajstih dneh povrniti dolžniku stroške postopka nasprotne izvršbe v znesku 668,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

2Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnikov predlog za nasprotno izvršbo v celoti zavrne oz. izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog za prekinitev postopka obravnavati po 1. točki prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izvršilno sodišče je s tem, ko je razsodilo, da je bil upnik s prejemom sredstev neupravičeno obogaten, pravzaprav odločilo, da upnik zoper dolžnika na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti, I Pg 465/2009 z dne 19.2.2015 ne izkazuje nobene terjatve. Ponovno je bilo torej odločeno že o pravnomočno razsojeni stvari. Na ta način je sodišče poseglo v upnikovo ustavno pravico do sodnega varstva in pravico do zasebne lastnine. Nasprotni izvršbi ni mogoče ugoditi, če obstojijo druge ovire, zaradi katerih vrnitev dolžniku ne bi bila mogoča in dopustna. To izhaja iz 70. člena ZIZ. V konkretnem primeru tudi do neupravičene obogatitve ni prišlo, saj je upnik do prejetega zneska upravičen na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti. V tej zvezi se sodišče ni opredelilo do upnikovih ugovorov v smeri obstoja drugega pravnega temelja, zato je v tem delu podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Prav tako ne drži, da pogoji za podredno uveljavljeni pobot ne bi bili izpolnjeni. Terjatev po pravnomočni sodbi je treba šteti za nesporno in z dnem izvršljivosti 6.6.2015 tudi zapadlo. Zakonske zamudne obresti z nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati. Sicer pa bi šle te obresti šele od vložitve predloga za nasprotno izvršbo dalje.

3Dolžnik je po svojem pooblaščencu podal odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba upnika ni utemeljena.

5Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To pa pomeni, da sodišče lahko tudi odloči, da bo samo reševalo predhodno vprašanje. Po oceni pritožbenega sodišča je sklep Višjega sodišča v Kopru, II Ip 276/2016 z dne 30.8.2016 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novi Gorici, I 238/2016 z dne 29.6.2016 pravilen, zakonit in ustavno skladen sklep, s katerim upniku niso bile z ničemer kršene ustavne pravice. Namen stečajnega postopka je poplačilo upnikov, in sicer na organiziran način, da ti dosežejo sorazmerno in hkratno poplačilo svojih terjatev iz izkupička, doseženega z vnovčevanjem dolžnikovega premoženja. Nobenega dvoma ni bilo, da je upniku nastala sporna denarna terjatev zaradi uspešnega izpodbijanja pravnih učinkov Pogodbe o podizvajalcu pitanja prašičev z dne 18.11.2008 (v zvezi z razveljavitvijo učinkov te pogodbe pa mora dolžnik upniku plačati 824.362,50 EUR). To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da gre za terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, in sicer ne glede na to, da je bilo o tej terjatvi pravnomočno odločeno šele po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka pa so urejene v drugem in tretjem odstavku 278. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (ZFPPIPP). Če je zaradi izpodbitega pravnega dejanja prenehala terjatev osebe, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, do stečajnega dolžnika ta terjatev znova nastane in se plača iz razdelitvene mase po pravilih insolvenčnega zakona o plačilu terjatev upnikov, če je prijavljena v roku iz tretjega in četrtega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Tudi za takšne terjatve torej velja, da gre za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). Ne gre torej za strošek stečajnega postopka v smeri obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP). Sicer pa je treba v stečajno maso prijaviti tudi terjatve, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, pri čemer je ključnega pomena okoliščina, kdaj (glede na začetek stečajnega postopka nad dolžnikom) je terjatev nastala (ne pa, kdaj je bilo o tej terjatvi pravnomočno odločeno).

6Glede na to, da je bil v konkretnem primeru sklep o izvršbi z dne 7.6.2016 pravnomočno razveljavljen (skupaj z opravljenimi izvršilnimi dejanji) in predlog upnika za izvršbo zavrnjen, je sodišče prve stopnje dolžnikovemu predlogu za nasprotno izvršbo upravičeno ugodilo in upniku naložilo, da dolžniku vrne tisto, kar je z izvršbo predhodno dobil (3. točka prvega odstavka 67. člena ZIZ). V tem delu se pritožba povsem neutemeljeno sklicuje na določilo prvega odstavka 70. člena ZIZ, saj je več kot očitno, da je bil upnik zaradi naknadno odpadle pravne podlage neupravičeno obogaten. Nikakor pa ne drži (1) pritožbeni očitek, da do neupravičene obogatitve ni prišlo, ker je upnik do prejetega zneska še vedno upravičen na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 465/2009 z dne 19.2.2015. Prav tako v tej zvezi ni podana očitana postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede ugovora pobota. V izvršilnem postopku je namreč možno materialnopravno pobotanje samo v primeru, če gre za nesporne terjatve, pri čemer pa terjatev upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka (264. člen ZFPPIPP). Pri tem je treba tudi upoštevati, da če je nekaj nedopustno prisilno izvršiti, potem tega istega tudi ni dovoljeno pobotati, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

8Tudi po oceni pritožbenega sodišča je treba določbo prvega odstavka 67. člena ZIZ tolmačiti tako, da ima dolžnik možnost v postopku nasprotne izvršbe poleg glavnice zahtevati tudi zakonite zamudne obresti. Pravno podlago za odmero zamudnih obresti pa predstavlja določilo 193. člena Obligacijskega zakonika (OZ) (2). Glede na to, da je bil upnik 5.9.2016 seznanjen s sklepom višjega sodišča (VSK) z dne 30.8.2016, mu gredo tudi po oceni pritožbenega sodišča od glavnice zakonske zamudne obresti od tega dne, ne pa od 8.9.2016, ko je dolžnik pri izvršilnem sodišču vložil predlog za nasprotno izvršbo.

9Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je torej pravilen in zakonit, zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo ta sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Dolžnik je upravičen do stroškov odgovora na pritožbo v skupnem znesku 740,85 EUR (nagrada za odgovor na pritožbo po tarifni številki 27/6 Odvetniške tarife - OT v višini 1300 odvetniških točk, materialni stroški v višini 23 odvetniških točk in 22% DDV).

------------------------------------------

Op. št. 1: Razlogi so podani predhodno v obrazložitvi tega sklepa.

Op. št. 2: Pravna praksa, na katero se sklicuje obravnavana pritožba, po oseni pritožbenega osidpla ni utrjena in usklajena sodna praksa; glej npr. Odločbo VSC, sklep II Ip 49/2010, odločbo VSM, sklep I Ip 316/2012.