VSL sklep III Ip 2150/2015

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustrezno spremembo, podredno pa naj se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da sklep nima vsebinskih razlogov, saj ga je sodišče prve stopnje izdalo, ne da bi kakorkoli dopolnilo postopanje ali dokazni postopek iz prvega odločanja. Opozarja na sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 152/2014 z dne 5. 2. 2015, iz katerega izhaja, da je rok za plačilo sodne takse rok za izpolnitev procesne predpostavke in tako po naravi stvari procesni rok. ZIZ v primeru zamude roka za plačilo sodne takse vrnitve v prejšnje stanje ne predvideva, vendar pa gre v konkretnem primeru za procesno predpostavko, ki je tako tesno povezana s samim ugovorom, da ga ni mogoče obravnavati kot neodvisno postavko. V konkretni situaciji dolžnik nima možnosti vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje, prav tako tudi ne za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, torej nima zagotovljenega prav nobenega pravnega varstva.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opredelilo, da je rok za plačilo sodne takse iz 34. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) materialni zakonski rok, zaradi česar ni mogoče uporabiti instituta vrnitve v prejšnje stanje v skladu z določbo 116. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 152/2014, na katerega se sklicuje pritožnik, prej zavzeto stališče v zadevah Vrhovnega sodišča III DoR 135/2013 z dne 12. 2. 2014 in III DoR 24/2014 z dne 1. 4. 2014, ki je bilo enako, kot je zavzeto v izpodbijanem sklepu, spremenilo tako, da se dopusti vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse, določenega v plačilnem nalogu, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za opravo dejanja v postopku. Tega stališča pa ni mogoče uporabiti v izvršilnem postopku, saj je v 36. členu ZIZ dopustnost vrnitve v prejšnje stanje izrecno omejena na zamudo roka za pritožbo ali ugovor, kar je pojasnilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

5Sodišče prve stopnje je v postopku sledilo napotku pritožbenega sodišča v sklepu III Ip 3471/2014 z dne 23. 10. 2014, s katerim je razveljavilo sklep z dne 7. 1. 2014 in naložilo sodišču prve stopnje, da naj pred ponovno odločitvijo o ugovoru odloči tudi o dolžnikovi vlogi z dne 27. 5. 2013 kot o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Postopalo je pravilno, ko je najprej preizkusilo obstoj formalnih predpostavk. V tej fazi preizkusa ni bilo potrebe po dopolnitvi postopanja ali dokaznega postopka iz prvega odločanja, kar neutemeljeno uveljavlja pritožnik. Prvo odločanje je bilo namreč odločanje o ugovoru dolžnika z dne 6. 7. 2010, v sklepu z dne 7. 1. 2014 pa se je sodišče prve stopnje opredelilo do dolžnikove vloge z dne 27. 5. 2013, ki jo je štelo (le) kot uveljavljanje nepravilne vročitve plačilnega naloga.

6Neutemeljena je pritožbena trditev, da dolžnik v tem postopku ni imel nobenega pravnega varstva, če se ne dopusti vrnitve v prejšnje stanje. Sklep, da se šteje ugovor za umaknjen (tretji odstavek 29.b člena ZIZ), sodišče izda ob pogoju, da dolžnik po pravilno vročenem plačilnem nalogu sodne takse v skladu z njim ne plača. Pravilnost vročitve plačilnega naloga ugotovi sodišče na podlagi vročilnice, oziroma obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pri fikciji v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki mora biti pravilno in popolno izpolnjena. Ker je sklep na podlagi tretjega odstavka 29.b člena ZIZ v izvršilnem postopku prva odločitev sodišča, ki temelji na ugotovitvi pravilne vročitve plačilnega naloga, je pritožba zoper tak sklep tudi prvo pravno sredstvo, v katerem lahko dolžnik uveljavlja nepravilnost vročitve plačilnega naloga (kot je tudi razumeti trditve o neuporabnosti hišnega predalčnika v času vročanja v konkretnem primeru).

7Višje sodišče je glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.