VSL sklep III Ip 543/2017

I. Pritožba se zavrne in se sklep v razmerju do hipotekarnega dolžnika M. S. potrdi.

II. Hipotekarni dolžnik M. S. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da morata prvi in drugi dolžnik v roku 8 dni upniku nerazdelno povrniti 1.852,09 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje hipotekarni dolžnik M. S. iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da v tem postopku ni dolžnik, saj upniku ničesar ne dolguje. Stranka postopka je zgolj iz razloga, ker je postal lastnik nepremičnin, na katere je sodišče z izvršbo poseglo še pred njegovim vpisom v zemljiško knjigo. Upnik se zato lahko poplača s prodajo teh nepremičnin, drugega pa zastavnemu dolžniku v postopku ni mogoče nalagati. Zastavni dolžnik kakršnihkoli stroškov upniku ni dolžan poravnati, plačati jih je dolžan dolžnik. Zastavnemu dolžniku ni mogoče v plačilo nalagati kakršnihkoli stroškov, zato je treba sklep v razmerju do zastavnega dolžnika razveljaviti oziroma ustrezno spremeniti, upniku pa v plačilo naložiti pritožbene stroške zastavnega dolžnika.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče v Ljubljani uvodoma pojasnjuje, da je v predmetni zadevi odločalo na podlagi sklepa Su 184/2017 o prenosu pristojnosti, ki ga je dne 20. 1. 2017 izdalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

5Iz podatkov spisa je razvidno, da je hipotekarni dolžnik M. S. s sklepom z dne 26. 5. 2015 postal stranka tega postopka (hipotekarni dolžnik) kot novi lastnik nepremičnin, pri katerih je bila že predhodno vknjižena zastavna pravica in zaznamovana izvršljivost terjatve v korist upnika (prim. drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju postopka odredilo cenitev nepremičnin, v zvezi s katero so nastali stroški, ki jih je na podlagi upnikove priglasitve z dne 23. 11. 2016 z izpodbijanim sklepom nerazdelno naložilo v plačilo obema dolžnikoma.

7Pritožnik meni, da je mogoče v razmerju do njega stroške cenitve poplačati le iz kupnine, dosežene s prodajo obremenjenih nepremičnin, saj je dolžan le dopustiti izvršbo na te nepremičnine, ni pa dolžan upniku ničesar plačati. Take pritožbene navedbe so neutemeljene. Hipotekarni dolžnik ima v zvezi z izvršbo na njegovo nepremičnino v izvršilnem postopku enak procesni položaj kot glavni dolžnik (prim. Odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-2324/08 z dne 16. 12. 2008, tako tudi npr. VSL sklep II Ip 3503/2014 z dne 30. 10. 2014, VSL sklep I Ip 2051/2014 z dne 11. 7. 2014 ter VSC sklep I Ip 411/2012 z dne 4. 10. 2012). Res sicer velja, da je od njega mogoče zahtevati le prodajo obremenjenih nepremičnin, iz katerih se bo dolg poplačal, ne pa tudi poplačila samega dolga (prim. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010), vendar pa ta omejitev ne velja za stroške, ki nastanejo s prisilno uveljavitvijo te obveznosti hipotekarnega dolžnika v izvršbi. Kot enakovredna stranka postopka je zato hipotekarni dolžnik dolžan povrniti upniku potrebne stroške v zvezi z izvršbo na nepremičnino, kot to določa peti odstavek 38. člena ZIZ (prim. VSM sklep I Ip 498/2016 z dne 13. 9. 2016). Potrebnosti in višine stroškov hipotekarni dolžnik s pritožbo niti ne izpodbija, višje sodišče pa glede tega tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti.

8Glede na navedeno je višje sodišče neutemeljeno pritožbo hipotekarnega dolžnika M. S. zavrnilo in izpodbijani sklep v razmerju do njega potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Hipotekarni dolžnik M. S. s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).