VSL sklep III Cp 750/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo odškodninski tožbeni zahtevek zoper drugotoženko, pri kateri je imel lastnik diskoteke A. v času škodnega dogodka zavarovano odgovornost. Ugotovilo je, da do škodnega dogodka(1) ni prišlo v lokalu oziroma v bližini vhoda v lokal, ampak na parkirišču, prireditev pa je bila tudi primerno varovana s strani redarjev, ki so skrbeli za red, zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da lastniku lokala ni moč očitati odgovornosti za škodni dogodek.

2Tožnik vlaga pritožbo iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da se je škodni dogodek zgodil na parkirišču, saj je bil tožnik napaden pred vhodom v lokal, kjer je zavarovanec drugotoženke pekel in prodajal pice, kar je sestavni del lokala. Tudi na tem prostoru bi moral lastnik lokala zagotoviti varnost gostov. Toženec ni bil udeleženec konfliktov med skupinama, ki sta se sprli in povzročili škodni dogodek. Stal je le pred prostorom, kjer so se pekle pice. Prvotoženec je zabodel B. B. in C. C., med begom pa je zabodel še tožnika, ki se je slučajno nahajal v bližini. Dogodek se je zgodil na mestu, kjer so se pekle pice. Sodišče ni opravilo ogleda kraja škodnega dogodka in ni pojasnilo, zakaj je ta dokazni predlog zavrnilo. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da so imeli udeleženci nereda nevarne predmete, s katerimi so vstopali in izstopali iz lokala. Če bi varnostna služba zavarovanca drugotoženke opravila preglede, bi škodni dogodek lahko preprečila. Pri udeležencih pretepa bi lahko našli kij, nož in druge nevarne predmete. Prvotožencu, ki je bil vidno vinjen, so redarji dovolil vstop v lokal, čeprav je bil takrat mladoleten, v lokalu so mu stregli alkoholne pijače, kar je prispevalo k škodnemu dogodku. Prepir med skupinama je trajal dalj časa, zato bi varnostniki lahko škodni dogodek preprečili. Zavarovanec drugotoženke je zato odgovoren za škodni dogodek kot organizator prireditve.

3Drugotoženka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Na podlagi 10. člena Zakona o javnih zbiranjih (v nadaljevanju ZJZ) mora organizator prireditev organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Glede na značaj prireditve in pričakovano število udeležencev mora organizator za zagotavljanje reda na prireditvenem prostoru zagotoviti rediteljsko službo (tretji odstavek 10. člena ZJZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da te zakonske dolžnosti organizatorja ni mogoče razlagati na način, da bi se od organizatorja prireditve zahtevalo, da prepreči kakršen koli oziroma sleherni napad na udeležence prireditve, saj je njegova odgovornost lahko le krivdna. Temeljna naloga organizatorja prireditve je, da poskrbi za red na prostoru (območju), kjer se izvaja prireditev, da se ne ogroža življenja in zdravja udeležencev.

6Določitev območja (prostora), kjer je bila prireditev, je stvar konkretnih okoliščin. Organizator prireditve je dolžan zagotavljati red in s tem varstvo udeležencev prireditve le na tem območju. To območje pa v konkretnem primeru ni omejeno le na notranje prostore diskoteke, če so utemeljene navedbe tožnika, da se je prireditev izvajala tudi zunaj diskoteke, kjer so se pekle pice, s tem, da so obiskovalci odnašali pijačo iz lokala. Ali povedano z drugimi besedami: če je bilo parkirišče odmaknjeno od vplivnega območja, kjer so se nahajali gosti, so ugotovitve sodišča prve stopnje pravilne, da organizator prireditve ni mogel računati, da bo prišlo do škodnega dogodka na parkirišču, drugače pa je v primeru, če se ugotovi, da so se gostje nahajali tudi na območju, kjer je prišlo do škodnega dogodka, torej pred prostorom, kjer so se pekle pice, kot to zatrjuje tožnik.

7Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo izpovedb in izjav prič(2), predvsem pa ni zaslišalo tožnika, da bi določno opisal mesto, kjer je prišlo do škodnega dogodka. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje temeljijo izključno le na zapisih iz kazenske ovadbe in iz uradnega zaznamka, sodišče prve stopnje pa se ne opredeli do drugih dokazov, ki so bili izvedeni v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje se v sodbi tudi ne opredeli do trditev tožnika, da je do škodnega dogodka prišlo pred prostorom, kjer so se pekle pice(3) in da je bil ta prostor del prireditvenega območja, kjer so se nahajali obiskovalci(4). Tožnik tudi zatrjuje, da je prepir med skupinama trajal dalj časa(5), priča B. B. pa je izpovedal, da so varnostniki tudi posredovali po prvem prepiru med skupinama, ki sta se nato razšli(6) ter da je kasneje prišlo do ponovnega prepira in nato do škodnega dogodka. Ta dejstva so odločilna za oceno (ne)odgovornosti zavarovanca drugotoženke za škodni dogodek, saj je odločilno vprašanje, ali se je škodni dogodek zgodil v območju, kjer se je izvajala prireditev in ali je varnostna služba zagotovila red in s tem varnost za udeležence prireditve. V postopku so priče izpovedovale, da so obiskovalci v lokal vnašali nevarne predmete, prvotožencu je bil omogočen vstop v lokal in pitje alkoholnih pijač, čeprav je bil mladoleten in že alkoholiziran. Na podlagi 25. člena ZJZ mora reditelj poleg tega, da skrbi za red na prireditvi, tudi preprečiti vstop osebi, ki bi želela na prireditev prinesti nevarne predmete, prav tako pa mora preprečiti vstop osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je pričakovati, da bo v takšnem stanju kršila red. Sodišče prve stopnje se do teh odločilnih dejstev, ki jih je v postopku navajal tožnik, ni opredelilo, izostala je tudi dokazna ocena relevantnih dokazov (izpovedbe prič in tožnika), zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

8Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje mora v novem sojenju dodatno zaslišati tožnika ter po potrebi prvotoženca in priče ter nato oceniti, ali je potrebno opraviti tudi ogled. Kot je bilo že pojasnjeno, je treba v novem sojenju ugotoviti, kje je prišlo do škodnega dogodka in ali je to mesto, glede na okoliščine konkretnega primera, moč šteti kot del prireditvenega prostora ter ali je lastnik lokala ustrezno poskrbel za red in s tem za varnost obiskovalcev prireditve, kot mu to nalaga ZJZ.

9Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------

Op. št. (1): Prvotoženec je zabodel tožnika.

Op. št. (2): Glej izjave in izpovedbe: D. D. (str. 65 in 163 sodnega spisa), E. E. (str. 67 in 162 sodnega spisa), B. B. (str. 192 sodnega spisa), F. F. (str. 192 sodnega spisa).

Op. št. (3): Glej trditve tožnika npr. str. 2 in 42 sodnega spisa.

Op. št. (4): Tožnik zatrjuje, da je bila velika gneča v in pred lokalom (glej stran 34 sodnega spisa).

Op. št. (5): Glej stran 2 in 124 sodnega spisa in izpovedbe prič (str. 162 in 192 sodnega spisa).

Op. št. (6): Glej stran 192 sodnega spisa.