VSL sklep III Ip 2446/2016

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu tretjih, A. A. in B. B., za odlog izvršbe ugodilo in postopek glede nepremičnin: - parcela št. 1 k. o. 000, - parcela št. 2 k. o. 000,- parcela št. 3 k. o. 000, - parcela št. 4 k. o. 000, - parcela št. 5 k. o. 000, - parcela št. 6 k. o. 000, - parcela št. 7 k. o. 000, - parcela št. 8, k. o. 000, - parcela št. 9, k. o. 000, - parcela št. 10/0 k. o. 000, - parcela št. 11 k. o. 000, - parcela št. 12 k. o. 000, - parcela št. 13 k. o. 000, parcela št. 14, k. o. 000, - parcela št. 15 k. o. 000, - parcela št. 16 k. o. 000, - parcela št. 17 k. o. 000, - parcela št. 18 k. o. 000, - parcela št. 19 k. o. 000, - parcela št. 20 k. o. 000, - parcela št. 21 k. o. 000, - parcela št. 22 k. o. 000, - parcela št. 23 k. o. 000, - parcela št. 24 k. o. 000, - parcela št. 25 k. o. 000, - parcela št. 26 k. o. 000, - parcela št. 27 k. o. 000, - parcela št. 28 k. o. 000, - parcela št. 29 k. o. 000, - parcela št. 30 k. o. 000, - parcela št. 31 k. o. 000, - parcela št. 32 k. o. 000, - parcela št. 33 k. o. 000, - parcela št. 34 k. o. 000, - parcela št. 35 k. o. 000, - parcela št. 36 k. o. 000 odložilo do pravnomočne odločitve v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe oziroma do poteka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe (I. točka izreka), zahtevo upnikov za položitev varščine, kot pogoja za odlog izvršbe na predlog tretjih, zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da sta upnika dolžna v roku 8 dni nerazdelno povrniti tretjima stroške, priglašene s predlogom za odlog postopka, v višini 445,79 EUR (III. točka izreka).

2Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava oziroma zaradi kršitve 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP pravočasno pritožujeta upnika. Predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni in predlog za odlog tretjih v celoti zavrne oziroma podrejeno, da tretjima naloži plačilo varščine v višini 43.935,50 EUR. Navajata, da sta dolžnika nesporno vpisana kot izključna lastnika nepremičnin, ki so predmet izvršbe. Tretji osebi nista sprožili nobenega zemljiškoknjižnega postopka in nista sklenili nobene pogodbe z vsebino, kot je bilo določeno v sodbi P 163/2010 z dne 17. 9. 2013. Tretja tako ne razpolagata z nobeno pravico stvarnopravne narave, temveč zgolj s pogojeno obligacijsko pravico. Tretja dogovorjene kupnine nista plačala. Predlagala sta novo, drugačno pogodbo. Upravičenje po sodbi niso prešla na tretja, ki torej nimata lastninske pravice v pričakovanju. Tretja sta ves čas postopka zatrjevala, da sta lastninsko pravico v pričakovanju pridobila v marcu 2010 s sprejetjem izjave o sprejemu ponudbe, tako da je sodišče prve stopnje z opredelitvijo, da sodba P 163/2010 nadomešča prodajno pogodbo presojalo izven trditvene podlage. Tudi sicer je lastninska pravica v pričakovanju v sklepu napačno opredeljena. O pričakovalnem pravnem poslu se je že opredelilo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up 591/10, da le ta ne more biti samo upanje na njeno pridobitev. Stranka, ki se sklicuje na pričakovano pravico, mora torej izkazati upravičeno pričakovanje, da bo z zahtevkom uspela. Tretja vse od marca 2010 svojega vrstnega reda v zemljiški knjigi nista zavarovala. Napačno je tudi stališče sodišča, da sta tretja izkazala tudi nadaljnji pogoj, to je nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode. Če bodo nepremičnine prodane na dražbi, bo glede na cenitev cena presegla ceno, ki bi jo tretja morala plačati dolžnikoma. Dolžnika bosta tako poravnala svoje dolgove, tretja pa bosta ohranila morebiten denarni zahtevek za nastalo škodo. Če se tako da prednost tretjima, potem izgubita tako upnika kot dolžnika. Pritožnika opozarjata tudi na zahtevano varščino. Ne strinjata se, da je po določbi tretjega odstavka 73. člena ZIZ dokazno breme na upniku. Upnika namreč s temi podatki ne razpolagata. Grajata tudi odločitev o stroških postopka.

3Dolžnika in tretja na vročeno pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Po prvem odstavku 64. člena ZIZ lahko tisti, kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Po 73. členu ZIZ pa lahko sodišče na predlog tretjega, ki je zahteval, da se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo, ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če tretji svoje pravice ne more izkazati na takšen način, sodišče na njegov predlog odloži izvršbo, če tretji s stopnjo verjetnosti izkaže, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ). Zakon torej daje tretjemu pravni interes za odlog izvršbe na določenem predmetu izvršbe, če ta kumulativno izpolnjuje dva pogoja, in sicer: (1) da vloži pravno sredstvo in v njem zahteva, da se izvršba na predmet, glede katerega predlaga odlog izvršbe, izreče za nedopustno in (2) izkazati mora za verjetno obstoj svoje pravice na predmetu ali da bi z izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Sodišče na upnikov predlog postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino, razen, če bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov.

7V predmetni zadevi sta tretja vložila ugovor in predlog za odlog, katera sta opirala na trditve, da je bil s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P z dne 17. 9. 2013 izvršilni naslov iz konkretne zadeve razveljavljen oziroma ugotovljen za ničnega v delu, v katerem se dogovarja ustanovitev hipoteke, ter hkrati odločeno, da sta dolžnika glede nepremičnin, ki so predmet te izvršbe, dolžna skleniti prodajno pogodbo s tretjima, sicer bo pogodbo nadomestila sodba. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 5. 2016, ki je postal pravnomočen, ugovor tretjih zavrnilo in tretja napotilo na pravdo na ugotovitev, da izvršba na dovoljene nepremičnine ni dopustna. Z izpodbijanim sklepom je nato sodišče ugodilo še predlogu tretjih za odlog izvršbe, saj je ocenilo, da sta tretja pogoje za odlog iz 73. člena ZIZ izkazala. V fazi odločanja o predlogu za odlog ni mogoče več presojati, ali je tretji verjetno izkazal, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje (o tem se namreč odloča v pravdnem postopku ob vloženi tožbi na nedopustnost izvršbe na ta predmet). Presoja tega vprašanja je bila v izvršilnem postopku izčrpana ob odločanju o ugovoru tretjega, saj bi moralo sodišče prve stopnje, če bi presodilo, da pravica ni verjetno izkazana, na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ ugovor tretjega iz tega razloga zavrniti kot neutemeljen in tretji ne bi imel podlage za začetek pravde na ugotovitev, da izvršba ni dopustna (glej tudi obrazložitev sklepa z dne 17. 5. 2016). V fazi odločanja o predlogu za odlog izvršbe sodišče zato preizkuša le še, ali tretji svojo pravico izkazuje z dovolj visoko stopnjo verjetnosti, to je s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana, da mu zato ni treba izkazati obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ali ne. Sodišče druge stopnje se strinja z zaključkom in razlogi sodišča prve stopnje, da sta zahtevana pogoja za odlog izvršbe podana. Obstoj njune lastninske pravice, kot že navedeno zgoraj, je s predložitvijo citirane sodbe, ki predstavlja veljaven zavezovalni pravni posel in s tem pričakovalno lastninsko pravico tretjih, ki učinkuje tako v razmerju do odsvojitelja kot tudi do njegovih upnikov, izkazan z zadostno stopnjo verjetnostjo (kar je sodišče že ugotovilo v sklepu o ugovoru), prav tako je v zadostni meri izkazana njuna škoda (ki jo sicer glede na javno listino niti ne bi bila dolžna izkazovati). Nasprotne pritožbene trditve so zato neutemeljene.

8Sodišče druge stopnje pa pritožbi pritrjuje glede odločitve o zahtevani varščini. Zakon namreč tudi pri odlogu na predlog tretjega izravnava procesni položaj strank z varščino, če tako predlaga upnik. Pri tem pa je določena izjema, in sicer varščine ni, če predlogu za njeno položitev tretji utemeljeno nasprotuje, ker bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo zmotno materialnopravno izhodišče (da je o premoženjskem stanju tretjih trditveno in dokazno breme na upnikoma in ocenilo, da le temu nista zadostila), zato pravno relevantnih dejstev ni ugotavljalo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi upnikov ugodilo in izpodbijani sklep v celoti (odločitev o predlogu za odlog in z njim povezanimi stroški je odvisna od odločitve o zahtevani varščini kot pogoju za odlog) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče dati tretjima možnost, da se izjavita o zahtevani varščini, nato pa glede na odločitev o varščini ponovno sprejeti še odločitev o odlogu in stroških.

9Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).