VSL sklep II Kp 28512/2013

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani zoper obtoženega B. B., pod točko I izreka, iz razloga po 1. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zavrnilo obtožbo za kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Pod točko II izreka je obtožencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 določilo kazen pet mesecev zapora in preizkusno dobo dve leti. Na podlagi 95. člena ZKP je obtoženca oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka in odločilo, da nagrada pooblaščenca oškodovanca bremeni proračun.

2Zoper sodbo se je pritožil obtoženec zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predloga ni navedel.

3Po preizkusu izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in podatkov kazenskega spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijano sodbo, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.

4Na podlagi 383. člena ZKP sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo glede določenih kršitev preizkusi po uradni dolžnosti. Ob tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar že samo po sebi narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe (prvi odstavek 392. člena ZKP), zato se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb obtoženca ni opredeljevalo. Izrek izpodbijane sodbe je namreč popolnoma nerazumljiv, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe.

5Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da se pisni odpravek izpodbijane sodbe (list. št. 231 spisa) ne ujema z njeno razglasitvijo (list. št. 230 spisa). Kljub temu, da je sodišče prve stopnje pisni odpravek sodbe popravilo s sklepom z dne 5. 9. 2016 (list. št. 250 spisa), je še vedno podano precejšnje neujemanje z razglašeno sodbo. Ne glede na to pa je že sama razglašena sodba, kot to izhaja iz spisa (zapisnik o glavni obravnavi z dne 7. 7. 2016, list. št. 230 spisa), popolnoma nerazumljiva in v nasprotju z obrazložitvijo v njenem pisnem odpravku. Sodišče prve stopnje je namreč razglasilo, da se zoper obtoženca zavrne obtožba državnega tožilstva z dne 1. 4. 2014 (list. št. 103 spisa), glede kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, storjenega na škodo A. A., v nadaljevanju pa je obtožencu, brez krivdoreka in brez navedbe kaznivega dejanja (opisa dejanja in njegove pravne opredelitve) izreklo kazensko sankcijo, in sicer pogojno obsodbo z določeno kaznijo pet mesecev zapora in preizkusno dobo dve leti. Iz navedenega ne izhaja za katero kaznivo dejanje je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo kazensko sankcijo, le-ta pa mu niti ne more biti izrečena brez predhodne ugotovitve sodišča, da je obtoženec kriv za točno določeno (opisano in pravno opredeljeno) kaznivo dejanje oz. ob predhodnem izreku in razglasitvi, da se obtožba zoper obtoženca zavrne.

6Z navedenim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno izvesti vse že izvedene dokaze in jih skrbno oceniti. Po pretehtanju vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi, bo moralo ponovno odločiti, ali je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje oziroma ali so podani tako objektivni kot subjektivni elementi le-tega. Pri izrekanju in razglasitvi sodbe ter pri pisni izdelavi sodbe bo moralo prvostopenjsko sodišče paziti na kršitve, na katere opozarja ta odločba(1) in upoštevati določbe XXII. poglavja Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

-------------

Op. št. (1): Alenka Jelenc Puklavec: Izdelava sodbe prve stopnje v kazenskem postopku, Pravosodni bilten št. 2-3/1984, str. 92-155 in Zgradba kazenske odločbe, Pravosodni bilten št. 1/1999, str. 27-45.