UPRS sklep I U 672/2016

Tožba se zavrže.

1Tožnik je 4. 5. 2016 vložil pri tukajšnjem sodišču tožbo zoper odločbo Davčne uprave RS DT 42270-1656/2013-1 z dne 20. 6. 2013 (v nadaljevanju izpodbijani akt) v zvezi z odločbo Ministrstva za finance DT 499-10-32/2014 z dne 2. 7. 2014 (v nadaljevanju odločba pritožbenega organa). Z izpodbijanim aktom je bil tožniku odmerjen davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013 v višini 1.467,13 EUR ter določen rok za obročno plačilo tega davka. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil z odločbo, izdano 2. 7. 2014, ki jo je tožnik prejel 27. 7. 2014.

2Tožnik je zoper izpodbijani akt 4. 5. 2016 pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo v kateri navaja kršitev materialnega prava in kršitev določb postopka. Tožnik meni, da je bila odločitev arbitrarna. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-313/13-86 z dne 21. 4. 2014 po kateri je Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v neskladju z Ustavo RS. Vse svoje davčne obveznosti je tožnik pravočasno poravnal. Dne 24. 2. 2014 pa je prejel sklep o davčni izvršbi na denarne prejemke v višini 1.546,11 EUR. Rubež navedenih denarnih sredstev je bil opravljen protizakonito, zato je 26. 8. 2015 zahteval povračilo v višini 1.704,20 EUR. Sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke DT 42270-1656/2013-1 z dne 20. 6. 2013 v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravi in toženi stranki tudi naloži, da je dolžna tožniku v roku 15 dni v skladu s 4. alinejo drugega odstavka 33. člena ZUS-1 povrniti znesek 1.704,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 2. 2014 dalje do plačila.

3Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

4Iz pravnega pouka o odločbe Ministrstva za finance DT 499-10-32/2014 z dne 2. 7. 2014 izhaja, da je bil tožnik poučen, da je možno sprožiti upravni spor zoper akt prvostopenjskega organa v roku 30 dni od prejema odločbe pritožbenega organa pri Upravnem sodišču RS. Iz vročilnice izhaja, da je bila odločba pritožbenega organa tožniku vročena 27. 7. 2014, kar je tožnik potrdil s podpisom na vročilnici. Sodišče pa je predmetno tožbo prejelo šele 4. 5. 2016, kar izhaja iz potrdila o prejemu Upravnega sodišča RS. Glede na navedeno je tožba vložena prepozno, saj se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 27. 8. 2014. Na podlagi določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je namreč potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (v danem primeru odločba pritožbenega organa). Gre za prekluzivni rok, saj stranka z zamudo tega roka izgubi pravico do vložitve tožbe. Tožnik je tako po presoji sodišča predmetno tožbo vložil po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka od prejema odločbe pritožbenega organa, torej prepozno. Po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbe tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila vložena prepozno. Po povedanem je sodišče tožbo v postopku predhodnega preizkusa tožbe, v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.