VSL sklep II Cp 458/2017

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je toženki postavilo Center za socialno delo X za skrbnika za posebni primer (I. in II. točki izreka). V III. točki izreka je med dolžnostmi skrbnika navedlo zastopanje toženke ter varovanje njenih premoženjskih in drugih pravic, koristi in interesov.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje Center za socialno delo X. Opozarja, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih za imenovanje skrbnika za posebni primer zahteva 211. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR). Izpostavlja obrazložitev v 11. točki, v kateri sodišče ugotavlja, da je toženkino psihično stanje trenutno stabilno in je ob ustreznih pojasnilih pravnih terminov tudi sposobna izraziti svoje mnenje, v nadaljevanju pa sodišče zapiše, da „od nje ni utemeljeno pričakovati, da bo tekom celotnega pravdnega postopka sposobna samostojno in verodostojno razumeti pomen pravnih dejanj in posledic le-teh“. Sodišče utemeljuje potrebno po skrbniku za posebni primer z nekimi morebitnimi stanji v prihodnosti, ki jih z gotovostjo ne more predvideti, pri tem pa ni obrazloženo, iz katerih razlogov od toženke ni utemeljeno pričakovati razumevanja pomena pravnih dejanj in posledic le-teh. Ob bok razlogovanju prvega sodišča pritožnik postavlja mnenje sodnega izvedenca, ki ugotavlja, da je toženka trenutno sposobna samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja v postopkih pred sodišči. Skladno z mnenjem sodnega izvedenca niso izpolnjeni pogoji za postavitev skrbnika za posebni primer po 211. členu ZZZDR. Sklicevanje na ekonomičnost postopka ter dejstvo, da je bil toženki v drugem postopku, ki je že zaključen in je časovno oddaljen, že postavljen skrbnik za posebni primer, ne more nadomestiti izpolnjevanja pogojev, navedenih v 211. členu ZZZDR. Sodišče je poseglo v pristojnost CSD, ki se - skladno z določbo 185. člena ZZZDR - lahko sam odloči, ali bo prevzel naloge skrbništva in ne bo postavil drugega skrbnika. Določba 212. člena ZZZDR sicer res omogoča, da skrbnika za posebni primer postavi tudi organ, pred katerim teče postopek, ki mora o tem takoj obvestiti CSD. Seveda pa mora skrbnik na podlagi 180. člena ZZZDR privoliti v skrbniško funkcijo. Pravne podlage ne dajejo možnosti drugim organom, pred katerimi teče postopek, odločanja o tem, da bo CSD sam prevzel posamezne naloge skrbnika. Pritožnik predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3Pritožba je utemeljena.

4Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da je toženkino psihično stanje sicer stabilno in da je ob ustreznih pojasnilih pravnih terminov tudi sposobna izraziti svoje mnenje. Glede na njene nizke intelektualne sposobnosti in ponavljajoče se depresivne motnje, ki vplivajo na njeno kognitivno funkcioniranje, nezmožnost spoprijemanja s težavami, ki se odražajo tudi s telesno simptomatiko, pa od nje ni utemeljeno pričakovati, da bo tekom celotnega pravdnega postopka sposobna samostojno in verodostojno razumeti pomen pravnih dejanj in njihovih posledic. Pri tem je sodišče upoštevalo načelo ekonomičnosti postopka, ker je bil Center za socialno delo X toženki že postavljen za skrbnika v delovnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani (sklep I Pd 713/2014).

5Pritožba pravilno opozarja, da izvedensko mnenje psihiatra dr. D. T. ne daje podlage za sprejeto odločitev. Izvedenec sicer res ugotavlja, da je toženka inteligenčno na spodnji meji povprečja do podpovprečja, vendar ve, zakaj potekajo postopki na sodišču in kakšne težave ima v zvezi s temi postopki. Toženka je po terapiji psihično stabilna in relativno dobro razpoložena. Funkcionira na nivoju svojih intelektualnih sposobnosti in je zmožna ustrezno opredeliti situacijo, v kateri se nahaja. Izvedenec ugotavlja, da je trenutno sposobna samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja v postopkih pred sodiščem. V primeru poslabšanja ali ponovnega izbruha depresivne bolezni pa bi potrebovala oporo in zastopanje odvetnice. Prav tako bi v primeru zapletenejših pravnih definicij in opredelitev potrebovala njihovo razjasnitev oziroma podporo s strani odvetnice. Izvedenec meni, da lahko toženka ob ustreznem pojasnilu določenih formulacij samostojno in verodostojno izrazi svoje mnenje.

6Takšna izvedenčeva ugotovitev pa, kot pravilno opozarja pritožba, ne daje podlage za uporabo določbe 211. člena ZZZDR v povezavi z 212. členom istega zakona. Glede na izvedenčevo mnenje je toženka sposobna samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja v postopkih pred sodiščem. Poleg tega toženko zastopa odvetnica, ki ji bo v primeru poslabšanja ali ponovnega izbruha depresivne bolezni, lahko v oporo in pomoč pri zapletenejših pravnih definicijah ter opredelitvah.

7Postavitev pod skrbništvo predstavlja hudo omejitev človekovih pravic, saj toženki onemogoča, da bi sama odločala o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovala svojo voljo. Zato je treba ta institut uporabiti skrajno previdno in restriktivno ter le v primerih, ko so izpolnjeni zakonski pogoji in je podan celoten sklop okoliščin, ki takšen ukrep upravičujejo. V konkretnem primeru pa izvedensko mnenje ne daje podlage za sprejeti ukrep, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

8Odločitev je bilo treba razveljaviti že zaradi odsotnosti pogojev iz 211. člena ZZZDR, zato se pritožbenemu sodišču o vprašanju, ali so podane pravne podlage, da sodišče postavi CSD za skrbnika za posebni primer, ni treba izreči.