UPRS sodba II U 491/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski upravni organ je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe odločil, da se v katastrski občini … del stavbe številka 657-1285-18 razdeli na del stavbe številka 657-1285-23 in del stavbe številka 657-1285-32, številka dela stavbe 657-1285-18 pa da se ukine, da se v katastrski občini … del stavbe številka 657-1285-19 razdeli na del stavbe številka 657-1285-33, del stavbe številka 657-1285-34 in del stavbe številka 657-1285-37, številka dela stavbe 657-1285-19 pa da se ukine, in da se v katastrski občini … del stavbe številka 657-1285-20 razdeli na del stavbe številka 657-1285-39 in del stavbe številka 657-1285-40, številka dela stavbe 657-1285-20 pa da se ukine. V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je nadalje odločil, da se v katastrski občini … v stavbi številka 657-1285 vpišejo novi deli stavbe številka 657-1285-35, 657-1285-36, 657-1285-38, 657-1285-41, 657-1285-42, 657-1285-43, 657-1285-44, 657-1285-45, 657-1285-46, 657-1285-47, 657-1285-48, 657-1285-49, 657-1285-50 in 657-1285-51. V 3., 4. in 5. točki izreka izpodbijane odločbe pa je odločil, da se v katastru stavb za dele stavbe 657-1285-11, 657-1285-12, 657-1285-13, 657-1285-14, 657-1285-15, 657-1285-16 in 657-1285-17 v katastrski občini … evidentirajo spremembe številke stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz priložene tabele, da se novim delom stavbe določijo številke in vpišejo podatki, kot je razvidno iz priložene tabele, ter da stroškov postopka ni.

2Upravni organ navaja, da je stranka A. d.o.o., vložila zahtevo za delitev delov stavbe, vpis novih delov stavbe ter spremembo številke stanovanja in poslovnega prostora, ki pripada delom stavbe, ki jih v obrazložitvi navaja. V nadaljevanju razlaga pravno podlago za določitev upravičenca, med katerimi je tudi upravnik stavbe, za vložitev prej navedene zahteve, ki je v določbi prvega odstavka 81. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) ter določbe 85. in 93. člena tega zakona. Kot pravno podlago za izdelavo elaborata še navaja Pravilnik o vpisih v kataster stavb in ustrezen primerjalni seznam, katerega vsebino predpisuje Uredba o označevanju stanovanj in poslovnih prostorov, ki določa v prvem odstavku 5. člena, da se spremembe številk stanovanj ali poslovnih prostorov v katastru stavb lahko izvedejo, če so številke že vpisane v kataster stavb.

3Tožena stranka v pritožbeni odločbi potrjuje odločitev prvostopenjskega organa, odgovarja na pritožbene navedbe in še podrobneje določa dejansko in pravno podlago za odločitev.

4Tožnik v tožbi uveljavlja bistveno kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da sta bila poslovno stanovanjska objekta na naslovu X. in Y. zgrajena na osnovi gradbenega dovoljenja, številka 3740/548-1939 iz leta 1939. Navaja parcelne številke, na katerih objekta ležita in da je bil za objekt na naslovu Y., izdelan etažni načrt stavbe z dne 24. 4. 1997 po družbi B. d.o.o., kjer so bili deli zgradbe razdeljeni na skupaj 21 podvložkov, etažni načrt stavbe pa je bil pravnomočno vpisan v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Mariboru. Bistvena kršitev je bila storjena s tem, da se tožena stranka z vsebino pritožbenih navedb ni ukvarjala, čeprav je pritožba določna. Onemogočeno mu je vsebinsko izčrpanje pravnega sredstva in je s tem kršen 13. člen EKČP. Pritožbeni organ tudi ni izvedel nobenega predlaganega dokaza, niti vpogledal in pridobil etažnega načrta z dne 24. 4. 1997 za stavbo, ki je bil s strani Geodetske uprave potrjen in osnova za nastanek etažne lastnine za celotno stavbo, številka 1285 v k.o. … ter vseh posameznih delov nepremičnine.

5Elaborat spremembe podatkov katastra stavb tožniku, lastniku posameznega dela stavbe ni bil vročen po upravnem organu, ne pred izdajo odločbe z dne 10. 2. 2015, ne skupaj z odločbo ali kasneje. Iz te odločbe ne izhaja, da je elaborat priloga odločbe. Ustavno sporne in neskladne so tudi določbe ZEN, ki upravniku stavbe, ki ni lastnik ali solastnik, dajejo možnost, da mimo sklepa oziroma brez sklepa etažnih lastnikov uvede upravni postopek, ki je v škodo etažnih lastnikov. 87. člen ZDen je ustavno neskladen, ker posega v ustavno pravico do zasebne lastnine.

6Skupna površina stavbe pred spremembo je bila 1.735,20 m², stanje po spremembi pa je 2.377,40 m² in gre za občutno povečanje površine, kar bo imelo posledice pri obračunih obratovalnih stroškov in plačilu storitev za vzdrževanje skupnih prostorov. S tako odločbo se dejansko spreminja že potrjen etažni načrt etažnih lastnikov za stavbo. Neupoštevane so določbe Pravilnika za izdelavo in potrditev etažnega načrta in Navodilo o izdelavi in potrditvi etažnega načrta, ki določata nastavitev in vodenje evidence o številu stavb in številkah posameznih delov stavb. V nadaljevanju našteva vse te nepravilnosti, ki se nanašajo na kvadraturo posameznih delov stavb ter poudarja, da pravilnik v 26. členu določa, da mora biti izkazano soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov delov stavbe, katerih podatki se spreminjajo, kar pa ni bilo storjeno v tem primeru.

7Dejansko stanje je nepravilno ugotovljeno, ker se za družbo C. d.o.o. za zastopnika brez pravne osnove imenuje upravnika, ne ugotovi pa se, da je bila navedena družba v stečaju in izbrisana iz sodnega registra že 8. 5. 2003, kar izhaja iz priloženega izpiska AJPES. Odločba o imenovanju začasnega zastopnika tako ni mogoča, ker subjekt ne obstoji več, niti odločba o imenovanju začasnega zastopnika ni bila vročena tožniku kot stranki upravnega postopka. V nadaljevanju se v celoti sklicuje na vsebino pritožbe z dne 2. 3. 2015, ki se naj smatra kot sestavni del trditvene podlage. Tako površina skupnih delov in naprav po etažnem načrtu z dne 24. 4. 1997 sploh ni bila ugotovljena, del skupnih površin ostaja tako skupnih pod številko 657-1285-49, za del pa se spreminja in ne gre več za skupne dele (del številke 46, 47, 48, 44, 38, 41, 45, itd.), vse to pa brez sklepa etažnih lastnikov. Nadalje ugotavlja, da deli stavbe 657-1285-44; 657-1285-38; 657-1285-41; 657-1285-45, imajo isto kvadraturo in ne različne, gre pa za dvigalo, ki se začne že v kleti, torej v prvi etaži in vodi do šeste etaže, vendar pa geodet ni ustrezno evidentiral prostora v prvi etaži oziroma ga sploh ni evidentiral. Gre za skupni prostor vseh etažnih lastnikov stavbe na naslovu Y., in ne prostor v lasti oziroma solasti posameznih lastnikov delov stavbe, kot to izhaja iz: „podatki o lastnikih in delov stavbe z dne 7. 7. 2014 za številko stavbe 657-1285“. Ker prej navedeni deli stavbe ležijo drug na drugem, so iste velikosti, po ugotovitvah geodeta pa te velikosti niso enake, saj se gibljejo od 3,8 do 4,7 m². Posamezne izmere delov niso priložene in se jih ne da preizkusiti.

8Navedene dele stavb tudi ni mogoče deliti, ker po etažnem načrtu z dne 24. 4. 1997 niso bili sestavni del delov stavbe 657-1285-18; 657-1285-19; 657-1285-20. Možno bi bilo, če bi vsi etažni lastniki na naslovu Y., sprejeli sklep, da posamezni del ni več skupni del, vendar tega sklepa ni bilo. Upravni organ ni ugotavljal, kdo je sploh upravičen predlagatelj za dele prej navedenih delov stavbe, saj to ni upravnik.

9Nadalje ugotavlja, da posamezni deli stavb v etažnem načrtu z dne 24. 4. 1997 ne obstajajo, zato bi upravni organ moral preveriti ali morebiti ne gre za nedovoljeno ali neskladno gradnje. Primerjava podatkov etažnega načrta z dne 24. 4. 1997 in elaborata z dne 7. 7. 2014 namreč pokaže razhajanja. To bi moral upravni organ narediti po uradni dolžnosti, ne pa da slepo sledi elaboratu, ki se bistveno razlikuje od etažnega načrta z dne 24. 4. 1997. V skladu z 90. členom ZEN bi moral organ ugotavljati dejansko rabo dela stavbe, ki se spremeni, če se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in stanovanjsko področje, spremeni dejanska raba dela stavbe. Prav tako odločitev po skrajšanem postopku ni primerna, niti utemeljena in bi organ moral izpeljati redni postopek. Ugotavlja, da izpodbijana odločba spreminja etažno lastnino brez sklepa etažnih lastnikov, kar je pravno nedopustno. Če namreč sklepa o spremembi etažne lastnine niso sprejeli lastniki, ga ne more niti upravnik. Ker pa je kataster stavb in zemljiški kataster povezan z zemljiško knjigo (člen 4/2 ZEN), bi moral upravni organ po uradni dolžnosti ugotoviti neskladje in izpodbijane odločbe ne bi smel izdati, pač pa predlog zavrniti.

10Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče sprejme in izvede ponujene dokaze in odločbi obeh upravnih organov v celoti odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

12Stranka z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) A. d.o.o., na tožbo ni odgovoril.

13Tožba ni utemeljena.

14Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o zahtevi za spremembo podatkov v katastru stavb, zahtevi za delitev dela stavb, za vpis novih delov stavbe ter za spremembo številke stanovanja ali poslovnega prostora, ki pripada delom stavbe, kot to izhaja iz izreka prvostopenjskega upravnega organa. Pravna podlaga za odločanje je ZEN, ki ureja vzpostavitev katastra stavb v določbah od 70. do 95. člena. Kot že navaja tožena stranka v pritožbeni odločbi, predmetne postopke delitve delov stavbe, vpisa novih delov stavbe ter vpisa sprememb podatkov v kataster stavb urejajo določbe od 81. do 95. člena ZEN. Kdo je upravičen vložiti navedeno zahtevo je določeno v določbah 81. in 87. člena ZEN, ki tudi predpisujeta, da je zahtevi treba priložiti elaborat, ki je strokovna podlaga za odločanje. Vsebino elaborata podrobneje opisuje Pravilnik o vpisih v kataster stavb, označevanje stanovanj in poslovnih prostorov pa določa Uredba o označevanju stavb in poslovnih prostorov.

15Sporni postopek je potekal po določbi prvega odstavka 44. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa skrajšani ugotovitveni postopek. Peti odstavek 95. člena ZEN namreč določa, da v primeru, če geodetska uprava ugotovi, da elaborat spremembe podatkov katastra stavb izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, potem po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o vpisu spremembe podatkov katastra stavb.

16Glede na to, da so pritožbene navedbe enake tožbenim ugovorom in da je tožena stranka s pritožbeno odločbo nanje odgovorila in se nanašajo na aktivno legitimacijo za vložitev zahteve in podajanja soglasja k, v elaboratu predstavljeni spremembi podatkov katastra stavb, se sodišče sklicuje na vse razloge, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje in uporabo materialnih predpisov, ki jo je podala tožena stranka v obrazložitvi in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

17Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnik ni bil seznanjen z elaboratom in da je s tem storjena bistvena kršitev določb postopka glede na to, da je elaborat upravni del spisa in s tem sestavni del listin v tej zadevi in se hrani pri geodetskem organu, katerega pa bi lahko tožnik pred vložitvijo pravnega sredstva na podlagi zahteve vpogledal oziroma bi mu lahko bile izročene tudi kopije. Kot že navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi, prvostopenjski geodetski organ s takšnim postopanjem ni odločal o lastništvu na delih stavbe oziroma ni spreminjal etažne lastnine, temveč se na takšen način, na podlagi ugotovljenih dejstev o stanju v naravi, evidentirajo spremembe nepremičnine in njene lastnosti v javni evidenci. Kataster stavb ni namreč evidenca pravnih razmerij in za vodenje podatkov o pravnih dejstvih ni pristojen, temveč vodi samo evidenco o stavbah in delih stavb, predvsem o njihovih fizičnih lastnostih. Tako so neutemeljeni tudi tožbeni ugovori, da gre za morebitno črno gradnjo in bi moral geodetski upravni organ pred vpisom sprememb to preveriti, glede na to, da takšno stanje ne pomeni legalizacijo črne gradnje, temveč samo „posnetek“ dejanskega stanja obeh nepremičnin. Ti postopki so bili narejeni po vseh predpisnih določbah, ko se je postopek začel na podlagi 81. člena ZEN na zahtevo registriranega upravnika stavbe. Za vse spremembe je bil, kot že prej navedeno, izdelan elaborat in so bile spremembe v skladu s Pravilnikom za izdelavo in potrditev etažnega načrta narejene na obrazcu etažnega načrta, ki jih je v skladu z določbo 13. člena tega predpisa pregledala in potrdila geodetska uprava. Tožnik tudi sicer v tožbenih ugovorih samo pavšalno navaja posamezne neskladnosti, ki pa jih ni dokazno utemeljil. V zvezi s tem, sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov, da bi morala geodetska uprava skladno s 7. členom ZEN, ki je potrdila elaborat, varovati interese strank in izvesti v tem členu določene ukrepe.

18Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na neveljavnost odločbe o imenovanju začasnega zastopnika (upravnika) družbe C. d.o.o., ker naj bi bila ta družba že izbrisana iz sodnega registra, glede na to, da gre za tožbeno novoto, ki po določbi 52. člena ZUS-1 ni dopustna, ki pa tudi sicer ne bi vplivala na drugačno odločitev sodišča.

19Glede na navedeno je sodišče tožbo, skladno z določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba na zakonu utemeljena.

20Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.