VSK sodba Cpg 190/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice (in na dopustitev prednostnega poplačila iz nepremičnine), ker tožeča stranka do začetka stečajnega postopka (kljub pravnomočnemu sklepu o izvršbi) ni pridobila hipoteke v zavarovanje svoje terjatve.

2Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje in vztraja pri svojem materialnopravnem stališču, da je ločitveno pravico pridobila že z dnem pravnomočnosti sklepa o izvršbi, torej še pred začetkom stečajnega postopka. Po mnenju tožnika vpis hipoteke, pridobljene z odločbo sodišča, v zemljiško knjigo nima oblikovalnega učinka. Takšno stališče potrjuje določba drugega in tretjega odstavka 94. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki določa, da začetek stečajnega postopka ni ovira za vpis zaznambe izvršbe (in posledično hipoteke) pri tej nepremičnini. Do tega opozorila tožeče stranke se sodišče ni opredelilo. Ne glede na to pa tožeča stranka opozarja, da so bili s trenutkom pravnomočnosti sklepa o izvršbi izpolnjeni vsi zakonski pogoji za vpis zaznambe v zemljiški knjigi in da je torej pridobila tako imenovano pričakovano pravico. Do nevpisa je prišlo izključno zaradi opustitve sodišča, zato bi bilo že iz načela pravičnosti ločitveno pravico treba priznati.

3Pritožba ni utemeljena.

4Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje je pravilno. Hipoteka (in s tem ločitvena pravica) na podlagi sodne odločbe po 143. členu Stvarnopravnega zakonika nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Taka določba je jasna in kaže na oblikovalni učinek vpisa. Dokler ni vpisa, upnik v izvršilnem postopku ni pridobil hipoteke na nepremičnini in s tem tudi ne pravice do prednostnega poplačila iz te nepremičnine. S sklicevanjem na določbe ZZK-1 pritožnik ne more uspeti, saj spregleda naravo postopka vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo. Gre za eno od faz izvršbe na nepremičnine, pri kateri ima zemljiškoknjižno sodišče le vlogo izvedbenega sodišča in se z vsebino odločb, ki so podlaga vpisu ne sme ukvarjati. Da začetek stečajnega postopka ni ovira za vpis zaznambe izvršbe (in posledično hipoteke), je logično, saj je na primer po izrecni določbi 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kljub začetemu stečaju mogoče voditi nekatere izvršilne postopke.

5Neutemeljeno je tudi sklicevanje na tako imenovano pričakovano pravico. Gre namreč za položaj, ki ga ZFPPIPP izrecno ureja v 132. členu in sicer daje prednost načelu enakega obravnavanja upnikov pred morebitnimi „pričakovanimi pravicami, pridobljenimi v postopkih izvršbe“.

6Na podlagi povedanega in ker ni zasledilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).