VSK sklep CDn 240/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep Dn 70800/2016 z dne 7.4.2016 se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 70800/2016 z dne 7.4.2016 odločila, da se vpis poočitve delitve nepremičnine parc. št. 4787/4 k.o. T. na podlagi obvestila Geodetske uprave RS z dne 5.6.2014 št. 02112-1011/2013-3 ne dovoli. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave zavrnilo kot neutemeljen in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice potrdilo. Zaključilo je, da vpis ni dovoljen, saj je pri predmetni nepremičnini vpisana zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje z ID pravice 1 na podlagi odločbe št. 2 z dne 29.8.2006. Odločitev je oprlo na 158. in 159. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1). Gre za specialni predpis, ki prepoveduje vse vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, ko je v zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta izrečen inšpekcijski ukrep, kot v konkretnem primeru. Zato parcelacije ni mogoče poočiti, gre za (pomožni) vpis.

2Predlagatelj je zoper sklep vložil pritožbo. Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih, ki je sestavljena iz opisnega in grafičnega dela ter je osnovna enota zemljiška parcela. Kataster stavb pa je temeljna evidenca podatkov o stavbah. Po 132. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN) mora geodetska uprava, do vzpostavitve računalniške povezave med podatki zemljiškega katastra oz. katastra stavb in podatki zemljiške knjige, sproti obveščati sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, o spremembah podatkov, ki se vodijo v zemljiški knjigi in mora po drugem odstavku tega člena sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, na podlagi obvestil iz prvega odstavka 132. člena ZEN sproti vpisovati spremenjene podatke zemljiškega katastra oz. katastra stavb. Te spremembe se v zemljiški knjigi po 115. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) poočitijo. V 21. členu Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra se, če so za to zagotovljeni tehnični pogoji, podatki o nepremičnini v evidenčni list A lahko povzamejo neposredno iz centralne informatizirane baze zemljiškega katastra.

3Poočitev je pomožni vpis v zemljiško knjigo, s katerim se v zemljiško knjigo vpisujejo podatki, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in to z namenom uskladitve teh podatkov s podatki temeljnih evidenc. Gre torej za vpis zaradi evidence. Tako tudi dr. Alojzij Finžgar, Stvarno pravo, Pravna fakulteta, Ljubljana, 1972, str. 68. ZGO-1 v 158. členu določa, da so v zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, prepovedana vsa za legalne gradnje, legalne objekte in legalne kope sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa: izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je in sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. ZGO-1 ne prepoveduje vpisov in sprememb vpisov podatkov v zemljiški kataster in kataster stavb, zato geodetska uprava lahko vodi ustrezne geodetske upravne postopke. Drugačna je bila določba 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN), ko so bili v zvezi s tako imenovanimi „črnimi gradnjami“ prepovedani tudi vpisi in spremembe v katastru. Sedaj taki vpisi niso več onemogočeni. S poočitvijo pa se zgolj zagotavlja usklajenost nepremičninskih evidenc, torej katastra in zemljiške knjige. Po obrazloženem je izpodbijana odločitev nepravilna, zato pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ter sklep Dn 70800/2016 tako spremeni, da se dovoli poočitev izbrisa parcele št. 4787/4 in namesto te parcele vpis parcel št. 4787/38 in 4787/39, vse v katastrski občini T., na podlagi obvestila o spremembi v evidenci zemljiškega katastra območne Geodetske uprave z dne 5.6.2014.

4Pritožba je utemeljena.

5Poočitev je pomožni vpis, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja (glej 28. in 114. člen ZZK-1). Glede na določbo prvega in drugega odstavka 115. člena ZZK-1 se tedaj, ko se v katastru spremeni identifikacijski znak nepremičnine, ta sprememba poočiti v zemljiški knjigi na podlagi obvestila geodetske uprave, pri čemer je poočitev delitve nepremičnin dovoljena, če je predmet delitve zemljiška parcela ali posamezen del stavbe v etažni lastnini. Če je poočitev dovoljena, se v zemljiški knjigi izbrišejo nepremičnine, ki prenehajo zaradi delitve in vpišejo z delitvijo nastale nove nepremičnine, pri slednjih pa se vpiše enak pravni položaj, kot je vpisan pri izbrisanih nepremičninah in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1, ki so bili vpisani pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin (peti odstavek 115. člena ZZK-1). Relevantne podatke si geodetska uprava in zemljiškoknjižno sodišče elektronsko izmenjujeta, pri čemer informacijski sistem e-ZK pogoje za poočitev samodejno preveri, o (ne)dovoljeni poočitvi pa sodišče geodetsko upravo obvesti in o tem ne izdaja posebnega sklepa (glej šesti odstavek 115. člena in 119. člen ZZK-1, šesti in sedmi odstavek 5. člena Pravilnika o zemljiški knjigi in določbe Pravilnika o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri). Zakon za take primere odločitev tudi ne predvideva možnosti pravnega sredstva. Da je tako, izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 177. člena ZZK-1 (ki predvideva, da se tovrstne poočitve v informatizirano glavno zemljiško knjigo izvedejo, ko zemljiškoknjižno sodišče preveri, da so pogoji dovoljenosti poočitve iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 115. člena ZZK-1 izpolnjeni) in drugega odstavka 136. člena ZZK-1 (ki predvideva, da se plombe v primerih dovolitve poočitve izbrišejo hkrati z izvedbo vpisa v informatizirani zemljiški knjigi, v primerih, ko poočitev ni dovoljena, pa hkrati z izdajo obvestila iz šestega odstavka 115. člena ZZK-1).

6Iz spisovnih podatkov izhaja, da gre v konkretni zadevi za specifičen primer, ko informacijski sistem e-ZK ni dopustil zgoraj opisanega običajnega postopka za vpis poočitve, zaradi česar je GURS predlagal, da se poočitev izpelje v zemljiškoknjižnem postopku tipa 971 (1). Sodišče prve stopnje je posledično o dovolitvi vpisa odločalo s sklepom, pri čemer se je ukvarjalo z vsebinskim odločanjem preko oziroma mimo pooblastil, ki jih zemljiškoknjižnemu sodišču dajejo zakonska pravila o poočitvah oziroma o preverjanju pogojev zanje. Glede na specifične okoliščine v konkretni zadevi, ki so pripeljale do napačne

odločitve, je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo.

7Sodišče prve stopnje poočitve ni dovolilo zato, ker meni, da zaznamba nedovoljene gradnje pri zemljiški parceli, glede katere teče postopek, predstavlja oviro za predlagano poočitev. Pritožbeno sodišče tega razlogovanja ne sprejema. Res je, da iz sporne zaznambe, ki je bila vpisana na podlagi odločbe pristojnega inšpektorata izhaja, da obstojijo prepovedi dejanj iz 158. in 159. člena ZGO-1, konkretno med drugim prepoved vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi glede objekta. Drži tudi navedba v sklepu, da določba 158. člena ZGO-1 ne specificira, ali gre za prepoved glavnih ali pomožnih vpisov (2). Vendar navedeno ni odločilno.

8Bistveno je, da bi moralo sodišče v primeru poočitve delitve zemljiške parcele preveriti zgoraj povzete pogoje iz prvega in drugega odstavka 115. člena ZZK-1 in upoštevati pravilo, da se v primeru dovoljene poočitve v zemljiški knjigi izbrišejo nepremičnine, ki prenehajo zaradi delitve in vpišejo z delitvijo nastale nove nepremičnin

e,

pri slednjih pa se vpiše enak pravni položaj, kot je vpisan pri izbrisanih nepremičninah in vse izvedene pravice in pravna dejstva iz

četrtega odstavka 13.a člena ZZK-1, ki so bili vpisani pri osnovnem pravnem položaju izbrisanih nepremičnin

(že omenjeni peti odstavek 115. člena ZZK-1). Med pravna dejstva iz 13.a člena ZZK-1 spadajo tudi zaznambe tako imenovane "črne gradnje" (glej 63. in l00.a člen ZZK-1 ter 159. člen ZGO-1). Iz tega izhaja, da se zaznamba "črne gradnje" v primeru poočitve delitve nepremičnine vpiše pri vseh novih, z delitvijo nastalih parcelah in s tega vidika poočitev pri pravnem položaju nepremičnin ne povzroči relevantnih sprememb. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ne vidi podlage za zaključek, da bi v konkretni zadevi zaznamba nedovoljene gradnje pomembno vplivala na odločanje o dovoljenosti zahtevane poočitve delitve zemljiške parcele.

9Iz zgornjih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep

Dn 70800/2016 z dne 7.4.2016

razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje o vpisu. Napotke za delo sodišče prve stopnje

lahko razbere iz zgornje obrazložitve.

-------------------------------------------------------------------------------

op. št. 1: Ta je na voljo uporabnikom, ko aplikacija ne omogoča vložitve ustreznega predloga oziroma obvestila in terja tudi ročno izvedbo odločitve.

op. št. 2: Kolikor sodišče prve stopnje meri na tezo, da prepoved učinkuje za vse vpise in spremembe v zemljiški knjigi, velja opozoriti na pravilo, da se za učinke zaznambe "črne gradnje" smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (četrti odstavek 98. člena ZZK-1), to je določba 99. člena ZZK-1, ki pa se logično nanaša na pravnoposlovna razpolaganja lastnika. Pritožbeno sodišče se je tako že izreklo, da zaznamba "črne gradnje" ni ovira za zaznambo sklepa o izvršbi (glej sklepe VSK CDn 117/2014, CDn 390/2013, II Ip 162/2011).