VSM sklep I Cp 1004/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za določitev nujne poti tako, da se do nepremičnin predlagateljice parc. št. 319/66 in 319/28, obe k.o. S., ustanovi nujna pot, ki poteka v širini 2,80 m iz javne ceste s parc. št. 1159/1 k.o. P., po zahodni meji parcele št. 319/266 k.o. S., vzdolž parc. št. 726 k.o. P. in parc. št. 318 k.o. S. (točka I. izreka) in predlog za določitev nujne poti do nepremičnine predlagateljice parc. št. 319/144 k.o. S., ki bi potekala v širini 2,8 m iz javne ceste parc. št. 1159/1 k.o. P., po zahodni meji parc. št. 726 in vzhodnem delu parcel 727/1, 727/6 in 727/7, vse k.o. P., v nadaljevanju po severovzhodnem delu parcele št. 727/19 k.o. P., preko nasipa manjšega jezera na parc. št. 727/19 k.o. P. in parc. št. 318 k.o. S. (točka II. izreka). Zavrnilo je tudi predlog za določitev nujne poti do nepremičnin predlagateljice parc. št. 319/66 in 319/28, obe k.o. S., ki bi potekala v širini 2,8 m od asfaltirane ceste s parc. št. 1159/1 k.o. P. preko vzhodnega dela parcele 726 k.o. P., nato pa po zahodnem delu parc. št. 319/266 k.o. S. (točka III. izreka). Predlagateljici je naložilo, da prvemu in drugi nasprotni udeleženki v 15 dneh povrne stroške postopka v višini 210,26 EUR (točka IV. izreka) in da tretji nasprotni udeleženki v 15 dneh povrne stroške postopka v višini 229,50 EUR (točka V. izreka).

2Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožuje predlagateljica. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z izdelanima izvedenskima mnenjema, iz katerih izhaja, da je določitev nujne poti mogoča. Sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo škode, ki bi z ustanovitvijo nujne poti nastala nasprotnim udeležencem, ugotovitve o morebitni škodi so pavšalne in hipotetične. Izpostavlja, da predlagateljica nima povezave z javno cesto, zato ne more uporabljati svojih nepremičnin in jih obnoviti, saj je na zemljišču trenutno zgolj kup zažgane opeke. Izpodbija tudi stroškovni del odločitve in navaja, da sta prvi in druga nasprotna udeleženka prihajala na obravnavo iz naselja Strug, ki je od Slovenske Bistrice oddaljeno 14 km, prav tako bi bila lahko tretji nasprotni udeleženki priznana kilometrina zgolj iz tega kraja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da predlogu za določitev nujne poti ugodi, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje, vse z ustrezno stroškovno posledico.

3Prvi nasprotni udeleženec, druga nasprotna udeleženka in sedma nasprotna udeleženka se v odgovorih na pritožbo zavzemajo za potrditev izpodbijane odločbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Določbe Zakona o pravdnem postopka (v nadaljevanju ZPP) so uporabljene na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopka (v nadaljevanju ZNP).

6Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. V okviru zatrjevanj udeležencev in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

7Iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da predlagateljica nima dostopa iz javne ceste do svoje nepremičnine (1), ki v naravi predstavlja pogorelo stanovanjsko hišo in jo obdajajo na eni strani gozdovi na drugi strani pa ribniki. Ugotovilo je, da predlagateljica potrebuje dostop do svoje nepremičnine z osebnimi vozili in tudi s tovornimi vozili zaradi obnove hiše. Predlog za določitev nujne poti pa je v celoti zavrnilo (po treh predlaganih variantah), ker bi bila z določitvijo nujne poti onemogočena ali znatno ovirana raba nepremičnin prvega in druge ter sedmega nasprotnega udeleženca.(2) Sodišče prve stopnje je pojasnilo, kakšni bi bili vplivi redne vožnje za nepremičnine nasprotnih udeležencev in kakšna škoda bi na teh nepremičninah nastala, pri čemer se je oprlo na izvedene dokaze (izvedenski mnenji izvedenca cestnoprometne stroke in izvedenca geotehnične stroke in izpovedbe prič), zato ni pritrditi pritožbenim navedbam, da so ugotovitve o morebitni škodi zgolj pavšalne. Pri vprašanju, ali bi bila raba služeče nepremičnine onemogočena ali znatno ovirana, gre za vrednostno presojo sodišča, ki je bila v tej zadevi opravljena.

8Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da bi nujna pot po različici 2A (točka II. izreka sodišča prve stopnje) med drugim potekala po nasipu (pregradi) ribnika, ki je v lasti sedmega nasprotnega udeleženca. Ugotovilo je, da gre pri nasipu za debel sloj muljastega nanosa, ki ne bi prenesel dodatnih obremenitev in da mora ostati na nasipu odprto prelivno korito zaradi visokih vod. Gre namreč za en ribnik, ki je pregrajen zaradi tehnologije vzreje rib. Zaradi vzreje rib je potreben tudi poseben sanitarno tehnični režim varovanja. Na podlagi izvedenskega mnenja geotehnične stroke L.T. je ugotovilo, da je preliv namenjen pretoku vode, da ima nizko raven stabilnosti in da bi se morale izvesti posebne geomehanske preiskave in nato izboljšati nosilnost z določenimi ukrepi (npr. zamenjava muljastega materiala, izdelava obojestranske zagatne stene). Iz navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija konkretizirano, tako nedvomno izhaja, da vožnja po predmetni pregradi ribnika glede na trenutno stanje ni mogoča (niti ni varna za predlagateljico) ter da bi bila z izgradnjo ceste preko ribnika znatno ovirana raba nepremičnin sedmega nasprotnega udeleženca, saj nepremičnine sploh ne bi več mogle služiti svojemu prvotnemu namenu.

9Prav tako je sodišče prve stopnje jasno obrazložilo, zakaj ustanovitev nujne poti po drugih dveh predlaganih različicah - 2A (točka I. izreka izpodbijane sodbe) in 4 (točka III. izreka izpodbijane sodbe) ni mogoča. Obe navedeni varianti med drugim potekata po parc. št. 319/266 k.o. S. (v lasti prvega in druge nasprotne udeleženke) ob ribniku sedmega nasprotnega udeleženca.(3) Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca L.T. ugotovilo, da gre v enem odseku trase za območje s srednjo stabilnostno ogroženostjo, v drugem pa za območje z veliko ogroženostjo s plazovi. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja bi bilo potrebno sanirati plaz z ustreznimi geotehničnimi ukrepi in nato izgraditi cesto, da ne bi bilo tveganj za prodor hriba. Izvedenec sicer ni navedel natančnejših ukrepov, ki bi omogočali, da bi se zagotovila ustrezna stabilnost zemljišč in da ne bi bil ogrožen stanovanjski objekt prvega in druge nasprotne udeleženke (l. št. 224), saj bi bilo to mogoče ugotoviti šele na podlagi podrobnejših geomehanskih raziskav. Predlagateljica pa ni predlagala, da bi se takšne raziskave opravile in tako ni uspela dokazati, da raba nepremičnin prvega in druge nasprotne udeleženke ne bi bila onemogočena. Zlasti glede na dejstvo, da bi bila z izgradnjo nujne poti oziroma vožnjo v tem delu lahko ogrožena stabilnost celotnega območja in tudi stanovanjskega objekta prvega in druge nasprotne udeleženke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi navedeni posegi znatno posegli v nepremičnino prvega in druge nasprotne udeleženke in zato pogoji za dovolitev nujne poti tudi po različicah 1A in 4 niso izpolnjeni (prvi odstavek 89. člena ZPP).

10Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, ki se nanaša na stroškovno odločitev. Po javno dostopnih podatkih (4) je naselje Strug od Slovenske Bistrice oddaljeno 16 km, zato bi šla prvi in drugemu nasprotni udeleženki kilometrina za dva naroka za prevoženih 64 km (štirikrat 16), sodišče prve stopnje pa je priznalo potne stroške zgolj za 48 km prevožene poti. Tretji nasprotni udeleženki pripadajo potni stroški za pristop na dva naroka na relaciji Maribor (kjer je sedež zakonitega zastopnika tretje nasprotne udeleženke) - Slovenska Bistrica (v odločbi sodišča prve stopnje je sicer napačno zapisano Makole) - Maribor oziroma za prevoženih 100 km (štirikrat 25 km), saj razdalja med Mariborom in Slovensko Bistrico znaša 25 km. Odločitev sodišča prve stopnje glede potnih stroškov je tako v celoti pravilna.

11Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

12Predlagateljica sama krije stroške pritožbenega postopka (146. člen ZNP).

---.---

Op. št. (1) : Iz neprerekanih trditev predlagateljice, da ima predlagateljica za potrebe obravnavanih gospodujočih nepremičnin služnost pešhoje in vožnje za dostavo kurjave in gradbenega materiala štirikrat letno do javne poti.

Op. št. (2) : Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto oziroma bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški, pod pogojem, če se z njo ne onemogoča ali znatno ne ovira nepremičnina, po kateri naj bi pot potekala (88. člen in prvi odstavek odstavek 89. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ).

Op. št. (3) : Nujna pot po navedenih variantah se razlikuje v pričetku te poti, kjer po različici 2 A poteka po nepremičnini prvega in druge nasprotne udeleženke (mimo njune hiše), po različici 4 pa preko nepremičnine (parc. št. 726 k.o. P.) v lasti tretje nasprotne udeleženke.

Op. št. (4) : Podatki spletne strani razdalje.si.