VSL sklep Cst 796/2016

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba je utemeljena.

4Ob odločanju o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišče ne preizkuša in s tem ne presoja pravilnosti in resničnosti posameznih navedb in postavk v predlogu in listinah, ki jih je treba priložiti k predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave (1. odstavek 221.d člena ZFPPIPP). Tako ne opravi vsebinske presoje, temveč opravi le formalen preizkus predloga in listin, torej ali so priložene potrebne listine, ki imajo vse potrebne sestavine, ter presodi obstoj procesnih ovir za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave iz 221.c člena ZFPPIPP. Vse, kar pritožnik navaja v zvezi z vsebino listin in preferiranjem posameznih upnikov, je lahko ugovorni razlog proti vodenje postopka prisilne poravnave, ki pa ga v primeru poenostavljene prisilne poravnave ni. Zaradi navedenega se višje sodišče do posameznih pritožbenih navedb v tem delu ne opredeljuje.

5Postopek poenostavljene prisilne poravnave je namenjen odpravi insolventnosti. To pomeni, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in posledično ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Slednje pritožnik zatrjuje, ko navaja, da ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo dolžnikova insolventnost odpravljena, saj načrt finančnega prestrukturiranja ne vsebuje podatka o tem, ali denarni tok sploh omogoča poplačilo terjatev navadnih upnikov, skladno s predlogom dolžnika, oziroma da načrt ne vsebuje opisa dejstev in okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da bo dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo. Ob tem še opozarja, da je iz zadnjega dostopnega letnega poročila na AJPES izhajalo, da ima dolžnik še za 1.626.614 EUR sredstev, ki bi bila na voljo za poplačilo upnikov, iz predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo pa je razvidno drastično (domnevno) zmanjšanje premoženja, kar prav tako kaže na možnost, da je poenostavljena prisilna poravnava vložena za doseganje drugih ciljev, ki z zakonom niso predvideni.

6Ker je pritožnik po oceni višjega sodišča navedel dovolj konkretnih dejstev, ki bi – v kolikor bi se izkazala za resnična – lahko pomenila izigravanje določb ZFPPIPP zaradi zasledovanja drugačnih ciljev, kot jih predvideva zakon, je sodišče dolžno preizkusiti okoliščine, na katere opozarja pritožnik, predvsem v smeri zatrjevane zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave. Zaradi navedenega je višje sodišče moralo izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem bo potrebno o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo ponovno odločiti, pri tem pa upoštevati opozorila pritožnika.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.