VSL sklep Cst 767/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.767.2016Področje: stečajno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Ni sporno, da je dolžnica insolventna, prav tako tudi ne, da nima nobenega premoženja. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov, ne bo dosežen.
Izrek
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.
2Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila ter predlagala ponovno odločanje. Navaja slabo zdravstveno stanje, zaradi katerega se ni mogla odzvati na poziv sodišča in dopolniti predloga za začetek stečajnega postopka osebno na sodišču.
3Pritožba ni utemeljena.
4Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo z nosilnimi razlogi, da dolžnica nima premoženja, ki bi predstavljalo stečajno maso, odpusta obveznosti pa ni predlagala pravilno.
5Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP). Ni sporno, da je dolžnica insolventna, prav tako tudi ne, da nima nobenega premoženja. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), ne bo dosežen.
6Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je odpust obveznosti. Pritožnica je predlagala odpust obveznosti, vendar je bil njen predlog nepopoln, ker ni vseboval izjave, da ni ovir za odpust obveznosti (drugi odstavek 398. člena ZFPPIPP). Ker predloga tudi po pozivu sodišča ni dopolnila (sklep z dne 26. 7. 2016), ni mogoče začeti niti postopka odpusta obveznosti.
7Primarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči, ker pa pritožnica predloga za odpust obveznosti ni vložila pravilno, sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti kaj drugega kot, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka.
8Pritožnica navaja zdravstvene probleme (išijas), zaradi katerih se naj ne bi mogla zglasiti na sodišču, da bi se naročila na narok za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Trditev je ne samo pritožbena novota, saj tovrstnih težav v pravočasno oddani vlogi ni zatrjevala, tudi ni v ničemer izkazana. Upravičeni razlogi in okoliščine iz drugega odstavka 115. člena ZPP niso podani.
9Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). S tem pa ni odločeno, da se postopek osebnega stečaja sploh ne more več začeti. Dolžnica bo lahko vložila nov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, če se bo odločila hkrati vložiti tudi popoln predlog za odpust obveznosti. Sodišče prve stopnje jo je že poučilo, da to lahko stori tudi na zapisnik na sodišču (383a. člen ZFPPIPP).
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 16. 3. 2017Nazaj na vrh ↑