UPRS sodba IV U 251/2011

Tožba se zavrne.

1Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, kot prvostopenjski upravni organ, je s sklepom o denarni kazni v izvršbi, št. 06122-1580/2008-64 z dne 19. 8. 2011, odločil, da sta inšpekcijska zavezanca, investitorja A.A. in B.B., zaradi neizvršitve naloženih obveznosti iz izvršljive odločbe gradbene inšpekcije Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 06122-1580/2008-1216 z dne 9. 6. 2009 - uporaba stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 823/3 k.o. …, zgrajenega na podlagi enotnega dovoljenja za gradnjo, št. 35102/0876/89-0103/GS z dne 30. 11. 1998, UE Žalec, ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja, kaznujeta oba skupaj z denarno kaznijo v znesku 3.000 EUR (1. točka izreka). V 2. točki izreka je bilo zagroženo, da bo kot prisilno sredstvo uporabljena nova denarna kazen v znesku 3.000 EUR, če bosta inšpekcijska zavezanca v nasprotju z naloženo obveznostjo tudi v ponovnem roku dveh mesecev po vročitvi tega sklepa še najprej uporabljala stanovanjski objekt na zemljišču s parc. št. 823/3 k.o. … brez uporabnega dovoljenja (2. točka izreka); v 3. točki izreka določeno, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve plačila denarne kazni in v 4. točki izreka, da v tem postopku stroški niso nastali.

2Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila inšpekcijskima zavezancema z odločbo 06122-1580/2008-1216 z dne 9. 6. 2009 izrečena prepoved uporabe stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 823/3 k.o. …, s sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 06122-1580/2008-45 z dne 18. 11. 2010, pa je bila dovoljena izvršba te inšpekcijske odločbe, zavezanca pa sta bila opozorjena, da morata odrejeno obveznost izvršiti v novem roku dveh mesecev po vročitvi sklepa, sicer bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 3.000 EUR. Sklep o dovolitvi izvršbe je s potekom odrejenega roka postal dne 6. 2. 2011 izvršljiv. O pritožbi zoper navedeni sklep je odločal drugostopenjski upravni organ, ki je z odločbo, št. 0612-68/200912 z dne 6. 1. 2011, pritožbo zavrnil, zato je sklep o dovolitvi izvršbe, št. 06122-1580/2008-45 z dne 18. 11. 2010, postal dne 24. 2. 2011 tudi pravnomočen.

3Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo v ponovljenem postopku odločanja ugotovljeno (29. 7. 2011), da inšpekcijski zavezanca, kljub naloženi prepovedi uporabe stanovanjskega objekta, tudi po poteku novega roka iz sklepa o dovolitvi izvršbe 06122-1580/2008-45 z dne 18. 11. 2010, objekt še vedno uporabljata. Obravnavani objekt je v celoti (osnovni objekt, nadzidava in prizidek) finalno zaključen, vgrajeno je stavbno pohištvo. Objekt je ograjen, v ogradi je pes. Okna objekta so opremljena z zaveso in žaluzijami in skozi okno je viden oplesk notranjih sten in posamezni deli pohištva. Na okenskih policah so posode z rožami, rože so vidne tudi v notranjosti objekta, nekatera okna so odprta, vhod v objekt je v prizidanem delu. Osnovni objekt je nadzidan, vključno s streho, izveden je tudi lesen balkon, pod katerim je terasa opremljena s stoli, mizo in senčilom. Na podlagi navedenih dejstev gradbena inšpektorica nedvomno ugotavlja, da je objekt še vedno v celoti v uporabi, vseljen in namenjen bivanju. Ponovno ugotovljeno stanje uporabe celotnega objekta je nespremenjeno, glede na ugotovitve inšpekcijskega zapisnika z dne 21. 9. 2010.

4Gradbena inšpektorica je 9. 8. 2011 po uradni dolžnosti opravila še vpogled v dokumentarno gradivo UE Žalec v zadevi izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo obravnavanega objekta, št. 35102/0876/98-0103/GS z dne 30. 11. 1998, ki dovoljuje nadzidavo stanovanjske hiše in gradnjo prizidka. Pri pregledu načrtov PGD je bilo ugotovljeno, da dovoljena gradnja posega tudi v konstrukcijo obstoječega objekta in sicer se izvede rušitev dela zunanje stene, enkrat kot izvedba odprtine za vrata v kopalnico in drugič kot rušitev stene v bivalnem prostoru, ki s prizidkom tvori celovit prostor. Vhod v objekt je po PGD projektu predviden v prizidku in je dejansko tako izveden. Razporeditev oken sledi načrtu. Glede na dejansko izvedeno gradnjo na terenu in primerjalno s vpogledom v PGD, je ugotovljeno, da ni možna samo uporaba obstoječega objekta, kot to navaja inšpekcijski zavezanec, brez da bi se uporabljal tudi prizidek objekta in seveda nadzidava, ki predstavlja hkrati streho obstoječega objekta.

5Dne 3. 8. 2011 je bil opravljen tudi ponovni vpogled v zemljiškem katastru GURS ter ugotovljeno, da je objekt še vedno ni na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb in tako ne izpolnjuje, na podlagi 197. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), pogojev, da se šteje, da ima uporabno dovoljenje po tem zakonu.

6Na podlagi navedenega je razvidno, da inšpekcijska zavezanca, kljub naloženi prepovedi uporabe stanovanjskega objekta, tudi po poteku novega roka iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 18. 11. 2010, objekt še vedno uporabljata. Iz navedenega razloga je bila na podlagi določbe 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 148. člena ZGO-1, inšpekcijskima zavezancema odrejena, za oba skupaj, denarna kazen v višini 3.000 EUR.

7Drugostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor, je z odločbo, št. 0612-68/2009-21 z dne 29. 9. 2011, pritožbo tožnikov zoper prej navedeno izpodbijano odločbo zavrnil.

8Tožnika v tožbi odločitvi prvostopenjskega organa oporekata in navajata, da očitanega dejanja ni, ker je bila že v juliju vsa potrebna dokumentacija predana na upravni enoti, s strani geodetskega podjetja C. d.o.o. Celje, skupaj s sklepom št. 02112-625/2011-2 z dne 15. 7. 2011 za evidentiranje zemljišča pod stavbo, vpis spremembe podatkov vrste rabe, katastrske kulture in razrede, ter vpis stavbe v kataster stavb na parceli 823/3 v k.o. 894 …, zato je izpodbijana odločba, kot tudi odločba drugostopenjskega organa, ki temelji na neresnicah, nična. Vse je tožnik osebno razložil že pristojnim osebam in drugostopenjskemu organu in pojasnil, da sta bila že julija oba z inšpektorico pisno obveščena, da je vsa potrebna dokumentacija na Upravni enoti Velenje. To dokumentacijo bi morala po uradni dolžnosti priskrbeti inšpektorica sama, zato je izpodbijana odločitev napačna. Navaja tudi, da je inšpektorica kršila nedotakljivost njegovega premoženja, da mu grozi in po mnenju tožnikov bi bilo treba upoštevati v tožbi navedene določbe ZUP, ki se nanašajo tako ogled, kot druge postopke. V njunem primeru tožnica nikoli ni dokazala očitanega dejanja, torej ni nikoli ugotovila, da (prizidani) objekt tožnika uporabljata. Predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi.

9Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

10Tožba ni utemeljena.

11Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ, ter se nanje tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12V obravnavani zadevi je predmet spora upravni izvršilni postopek, ki temelji na določbi 298. člena ZUP, torej izvršba s prisilitvijo, s katero organ ki opravlja izvršbo, z denarno kaznijo prisili zavezanca k izpolnitvi obveznosti, v primeru, ko je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna. Organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil prisilno sredstvo, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se prisilno sredstvo, s katerim mu je organ zagrozil takoj uporabi, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novim strožjim ukrepom (drugi odstavek 298. člena).

13V zadevi med strankami ni spora o tem, da je bila tožnikoma z odločbo 06122-1580/2008-1216 z dne 9. 6. 2009, ki predstavlja izvršilni naslov, izrečena prepoved uporabe stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 823/3 k.o. …, s sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 06122-1580/2008-45 z dne 18. 11. 2010, pa je bila dovoljena izvršba te inšpekcijske odločbe ter zavezanca opozorjena, da morata odrejeno obveznost izvršiti v novem roku dveh mesecev po vročitvi sklepa, sicer bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 3.000 EUR. Prav tako med strankama ni sporen podatek, da je postal navedeni sklep o dovolitvi izvršbe dne 6. 2. 2011 izvršljiv ter dne 24. 2. 2011 pravnomočen.

14Sporne med strankama upravnega sporna so ugotovitve inšpektorice iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu, št. 06122-1580/2008-61 z dne 29. 7. 2011, v katerem je bilo ugotovljeno, da zavezanca, kljub naloženi prepovedi uporabe objekta, tudi po poteku roka iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 18. 11. 2010, objekt še vedno uporabljata. Tožnika zatrjujeta, da je bil sam inšpekcijski pregled izveden v nasprotju z zakonom. Sodišče ta ugovor zavrača. Po vpogledu v zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 29. 7. 2010 ugotavlja, da je bil kontrolni inšpekcijski pregled izveden skladno z določbami ZUP in Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ter določbo 146. člena ZGO-1. V zapisniku so izčrpno zapisane ugotovitve, ki jih podpirajo zapisniku priložene fotografije objekta. Prav tako zapisane ugotovitve utemeljujejo ugotovitve inšpektorice, ki je dne 9. 8. 2011 opravila vpogled v dokumentarno gradivo spornega objekta na Upravni enoti Žalec, ter kopije tega gradiva vložila v upravni spis. Sodišče na podlagi navedenega ne dvomi v pravilnost ugotovitve prvostopenjskega organa, da je stanovanjski objekt v uporabi, zato so po presoji sodišča te ugotovitve za izrek sporne kazni zadoščale.

15Ker bi na drugačno odločitev lahko vplival tudi podatek, da je stanovanjski objekt evidentiran v zemljiški kataster, je prvostopenjski organ pravilno (dne 3. 8. 2010) opravil vpogled v zemljiški kataster GURS. Ugotovil je, da objekt še vedno ni na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb in tako ne izpolnjuje pogoja iz 197. člena ZGO-1, da se šteje, da ima objekt uporabno dovoljenje po tem zakonu. Sodišče tožnikoma pojasnjuje, da določba 197. člena ZGO-1 predstavlja izjemo od obveznosti, da mora investitor pred začetkom uporabe objekta pridobiti uporabno dovoljenje (prvi odstavek 5. člena ZGO-1) in omogoča lastnikom starejših stavb pridobitev uporabnega dovoljenja že na podlagi samega zakona. Gre torej za posebno, z zakonom določeno izjemo, ki tem stavbam podeljuje zakonit status, ki pa morajo biti, tako kot to določa navedena določba na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru. Ugotovitev inšpektorice, da slednji pogoj ob vpogledu v podatke GURS ni bil izpolnjen, potrjuje tudi tožbi priložen sklep Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, št. 02112-62572011-2 z dne 8. 8. 2011 izdan v postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo, vpis spremembe vrste rabe in vpis stavbe v kataster stavb, zato sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da bi morala inšpektorica upoštevati in sama pridobiti podatek, da je bil postopek vpisa stavbe v kataster že v teku.

16Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ ravnal pravilno in skladno s drugim in tretjim odstavkom 298. člena ZUP izdal sklep, ki ima vse v določbi 298. člena ZUP določene elemente, s katerim je tožeči stranki naložil plačilo zagrožene denarne kazni.

17Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.