VSL sklep II Cp 816/2012

I. Pritožbi se zavrneta ter se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsak od udeležencev nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka, podan s strani občine X zavrglo. Tako je storilo, ker je ugotovilo, da občina X nima pravnega interesa za to pravno sredstvo. Zavrglo pa je tudi predloga za obnovo postopka, ki sta ga podali RS in S.. Razlog za zavrženje v tem primeru je bil, da sta bila predloga vložena prepozno.

2Proti sklepu vlaga pritožbo najprej občina X. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni in predlogu za obnovo ugodi. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba navaja, da je bil predlog za vračilo podržavljenega premoženja vložen zoper vse tri zavezance. Predlagatelj svojega zahtevka glede posameznih zavezancev ni specificiral. Iz navedenega je razvidno, da so bili vsi trije zavezanci v enotnem in materialnem sosporništvu. Pritožba napada odločitev sodišča, da občina X nima pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo. Meni, da pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo ni mogoče enačiti s pravnim interesom za vložitev revizije. Revizija občine X je bila namreč v prejšnjem postopku zavržena zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Vendar pa gre po mnenju pritožnika za dve različni pravni sredstvi in je zato različen tudi pravni interes, ki se zahteva za vložitev enega ali drugega pravnega sredstva. V nadaljevanju pritožba navaja naslednjo (nerazumljivo) trditev: „V vlogi z dne 05. 10. 2011 je bilo zavzeto pravno stališče, da je namen obnovitvenega postopka razveljavitev prejšnje pravnomočne odločbe, ki naj ublaži izredno pravno sredstvo inštitut pravnomočnosti. Pravila o obnovi je potrebno razlagati v korist predlagateljev.“ Dalje se sklicuje na nepravdno zasnovo postopka. Določbe pravdnega postopka se v nepravdnem postopku uveljavljajo zgolj smiselno. Pravni interes udeleženca je podan že s tem, da je občina X nastopala kot stranka v pravnomočno končanem postopku. Bila je torej formalni udeleženec in glede tega postopka tudi predlaga obnovo. Ker se sodišče s temi vprašanji ni ukvarjalo, pritožba meni, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Dalje podaja trditve, da je bila občina X vpisana kot upravitelj nepremičnega premoženja, ki je bilo splošno ljudsko premoženje. Sodišče bi moralo samo, upoštevajoč poznavanje prava, ugotoviti, da je tako po samem zakonu občina postala lastnica spornih nepremičnin. Dalje navaja, da je občina vložila tudi izbrisno tožbo. Pravni interes občine pa naj bi bil izkazan tudi zato, ker v pravdnem postopku prav od nje predlagatelj uveljavlja plačilo uporabnine.

3Pritožbo vlaga tudi RS. Tudi ta uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga takšno spremembo izpodbijanega sklepa, da bo obnova dovoljena. Podredno predlaga razveljavitev. Bistvo pritožbe je v stališču, da bi moralo sodišče tek roka za vložitev obnove, presojati v luči instituta enotne pravnomočnosti. Sklicujoč se na teorijo, pritožba zastopa stališče, da je pravnomočnost nastopila šele po odločitvi o pritožbi občine v prejšnjem postopku.

4Pritožbe so bile vročene ostalim udeležencem. Občina X je odgovorila na pritožbo RS ter predlagala, da se ji ugodi. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo RS ter predlagal njeno zavrnitev. Prav tako je predlagatelj odgovoril na pritožbo občine in prav tako predlagal njeno zavrnitev.

5Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi RS:

6Za presojo pravočasnosti predloga za obnovo (5 letni objektivni rok iz tretjega odstavka 396. člena ZPP (1)) je odločilna narava konkretnega pravnega pravila, ki ga vsebuje sodna odločba. Če je narava pravnega pravila takšna, da vzpostavlja samostojno pravno razmerje med predlagateljem in RS kot nasprotno udeleženko, potem tudi odločitev o takšnem pravnem razmerju postane pravnomočna, ko je ne more izpodbijati več nobena od strank tega pravnega razmerja. V obravnavani zadevi gre prav za tak primer. V prvotnem postopku je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju (opr. št. N 56/2000-36 z dne 07. 05. 2003) glede parcel 309/1 in 309/2 k.o. Y izrecno vzpostavljeno pravno razmerje med predlagateljem na eni in RS kot nasprotno udeleženko na drugi strani. Takšna odločitev ima zato povsem enak pomen, kot bi ga imela, če občina X sploh ne bi nastopala kot udeleženka postopka. Nobenega utemeljenega pravnega razloga ni, da bi objektivni rok za vložitev predloga za obnovo pričel teči kasneje kot tedaj, ko ga stranki, na kateri se izrecno nanaša konkretno pravno pravilo, vsebovano v izreku sodne odločbe, nista več mogli izpodbijati z odločbo. Odločitev sodišča namreč v tem delu v ničemer ne vzpostavlja pravnega razmerja, katerega stranka bi bila tudi občina X. Instituta pravnomočnosti zato ni mogoče predrugačiti s sklicevanjem na nepravdni tip postopka. Odločilna je vsebina pravnega razmerja in krog strank, ki so subjekti tega pravnega razmerja. Odločitev sodišča o zavrženju prepoznega predloga RS je zato pravilna.

Pritožba občine

7Prej navedeni razlogi pa obenem že zarisujejo odgovor na pritožbene navedbe občine X. Če slednja ni subjekt pravnega razmerja, o katerem je bilo odločeno s sodno odločbo, potem tudi nima pravnega interesa, da bi z izrednim pravnim sredstvom takšno sodno odločitev izpodbijala.

8Sklicevanje na druge sodne postopke, četudi bi ti spregledovali oziroma napačno presodili, kdo so subjekti pravnega razmerja (o katerem je bilo v tem postopku odločeno), tega ne more spremeniti. Občina preprosto nima pravnega interesa, da bi izpodbijala konkretno pravno pravilo, katerega bistvo je, da je RS zavezana vrniti predlagatelju sporni nepremičnini v naravi.

9Pritožbeno sklicevanje, da je treba pravni interes v tokratnem primeru (ko gre za obnovitveni predlog) presojati drugače, kot ga je v tem istem nepravdnem postopku presojalo Vrhovno sodišče RS v zvezi z vložitvijo revizije, je napačno. Presoja pravnega interesa je v obeh primerih popolnoma enaka. Razlogi, s katerimi pritožba to svoje stališče utemeljuje, pa so popolnoma nerazumljivi.

Odločitev pritožbenega sodišča in procesno pooblastilo zanjo:

10Ker sta obe pritožbi neutemeljeni, podani pa tudi niso razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obe pritožbi zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo. Procesno pooblastilo je podano v 2. točki 365. člena ZPP (2), ki se v skladu s 37. členom ZNP (3) smiselno uporablja v nepravdnem postopku.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka:

11Pritožnika s pritožbama nista uspela, zato jima pravica do povračila pritožbenih stroškov ne pripada (154. člen ZPP). Predlagatelj pa z odgovorom na pritožbi glede na konkretne procesne okoliščine v ničemer ni mogel spremeniti svojega pravnega položaja, zato je bila vložitev teh vlog za ta postopek nepotrebna ter mu v skladu s 155. členom ZPP pravica do povračila teh stroškov ne pripada.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007).

(3) Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, 30/1986 s kasnejšimi spremembami).