VSM sodba II Kp 446/2016

I. Pritožbi zagovornika obdolženca S.Z. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o odvzemu premoženjske koristi spremeni tako, da se znesek 3.000,00 EUR nadomesti z zneskom 355,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zagovornika obdolženca S.Z. zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo X K 446/2016 z dne 6. 1. 2016 obdolženega S.Z. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je izreklo kazen eno leto zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je obdolžencu v izrečeno kazen vštelo čas odvzema prostosti in pripora od 13. 5. 2015 od 9.35 ure do 6. 1. 2016. Na podlagi drugega odstavka 45. člena KZ-1 v zvezi s 47. členom KZ-1 je obdolžencu izreklo tudi stransko denarno kazen v višini petdeset dnevnih zneskov po 20,00 EUR, kar znaša 1.000,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe, v primeru neizterljivosti pa se bo izvršila tako, da se bo za vsaka začeta dva dnevna zneska določil en dan zapora. Po prvem odstavku 74. člena KZ-1 je obdolžencu odvzelo premoženjsko korist v znesku 3.000,00 EUR, ki jo je dolžan poravnati v osmih mesečnih obrokih. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženec dolžan plačati sorazmerni del stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer 7,86 EUR; sodna taksa pa bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika bremenijo proračun.

2Zoper to sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi odločbe o kazenski sankciji (stranski denarni kazni) in odločbe o odvzemu premoženjske koristi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolžencu izreče zgolj glavna zaporna kazen, brez stranske denarne kazni in da se obdolžencu premoženjska korist ne odvzame, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi v delu, kjer je odločeno o stranski denarni kazni in o odvzemu premoženjske koristi ter zadevo vrne v tem delu v novo odločanje.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4Na podlagi prvega odstavka 74. člena KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Takšna zakonska ureditev pomeni, da se premoženjsko korist lahko odvzame le osebi (storilcu ali drugemu neposrednemu prejemniku), ki je bila s kaznivim dejanjem dejansko obogatena.(1)

5Po razlogih napadenega sklepa je sodišče prve stopnje pri odločitvi o odvzemu premoženjske koristi izhajalo iz opisa dejanja, ko so si D.T., R.H. C., S.Z. in Đ.R. razdelili kupnino v znesku 12.000,00 EUR po dogovorjenih deležih. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje obdolženemu S.Z. odvzelo premoženjsko korist v znesku 3.000,00 EUR (četrtinski znesek glede na to, da so bili pri kaznivem dejanju udeleženi štirje obdolženci, ki so si kupnino 12.000,00 EUR razdelili po vnaprej dogovorjenih deležih).

6Iz zapisnika o zaslišanju priče tajnega policijskega delavca TD14 z dne 8. 9. 2015 pa izhaja, da je navedena priča na vprašanje ali je dobil denar nazaj odgovoril, da je naslednji dan dobil denar nazaj. Tudi iz poročila o tajnem delovanju (l. št. 2285-2286) je razvidno, da je D.T. tajnemu policijskemu delavcu TD14 vrnil znesek 10.580,00 EUR. Glede na navedeno obdolženci niso obdržali premoženjske koristi v višini 12.000,00 EUR, ampak zgolj v višini 1.420,00 EUR. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi zagovornika obdolženca ugodilo in spremenilo znesek odvzete premoženjske koristi. Premoženjsko korist v višini 1.420,00 EUR je delilo s štiri, saj so pri storitvi obravnavanega kaznivega dejanja sodelovali štirje obdolženci. Torej je vsak izmed soobdolžencev obdržal premoženjsko korist v višini 355,00 EUR. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obdolženemu S.Z. odvzelo premoženjske koristi v višini 355,00 EUR.

7Neutemeljena pa so pritožbena izvajanja, da izpodbijana sodba ni z zadostno mero obrazložena glede izrečene stranske denarne kazni, zaradi česar je po mnenju pritožbe podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Na podlagi drugega odstavka 45. člena KZ-1 se za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, sme izreči denarna kazen kot stranska kazen tudi, kadar ni predpisana z zakonom ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec kaznovan z zaporom ali denarno kaznijo, sodišče pa izreče kot glavno kazen zapor. Kaznivo dejanje je storjeno iz koristoljubnosti, če se ugotovi, da ga je storilec storil zaradi pridobitve premoženjske koristi. Ker v obravnavanem primeru že iz opisa dejanja, ki se očita obdolžencu, izhaja, da je bilo storjeno iz koristoljubnosti, je sodišče prve stopnje obdolžencu tudi utemeljeno izreklo stransko denarno kazen, navedeno pa sprejemljivo pojasnilo v točki 5 izpodbijane sodbe. S takšnimi razlogi pa soglaša tudi pritožbeno sodišče in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka tako ni podana.

8Po obrazloženem, in ker ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (383. člen ZKP), je o pritožbi zagovornika obdolženca odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen in prvi odstavek 394. člena ZKP).

9Plačila sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, pritožbeno sodišče obdolžencu ni naložilo iz razloga, ker je bilo z odločbo pritožbenega sodišča deloma odločeno v korist obdolženca (drugi odstavek 98. člena ZKP).

---.---

Op. št. (1) : Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 281/2005 z dne 26. 10. 2006.