VSL sodba III Cp 2697/2016

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (zavrnilni del I. točke izreka in II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 141755/2012 z dne 27. 9. 2012 v veljavi za glavnico v znesku 450,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroške izvršilnega postopka v znesku 70,23 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, da se razveljavi v delu, s katerim je toženki naloženo plačilo glavnice v znesku 267,32 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroškov izvršilnega postopka v znesku 41,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne. Hkrati je odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženki povrniti pravdne stroške v znesku 4,85 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Sodba očitno materialnopravno zmotno šteje, da za odločitev, da toženka ni dolžna plačati naročenih del, zadošča ugotovitev, da je tožnik o potrebnosti dodatnih del ni predhodno obvestil. Materialno zmotna je tudi ugotovitev, da tožnik poleg naročenih del vtožuje tudi plačilo za „dodatna dela“. Sodba se ne opredeli, ali je pri opravljeni storitvi šlo za „dodatna dela“ ali samo za vrednost naročenega dela. Da ne gre za dodatna dela, temveč za dela, ki so bila nujna za dokončanje (popravilo avtomobila) je sodišče ugotovilo že v drugi razveljavljeni sodbi sodišča prve stopnje. Tožnik zato toženke oziroma njenega moža o „dodatnih delih“ ob popravilu niti ni mogel (takoj) obvestiti, temveč šele, ko so slednja bila končana. Sicer pa je tožnik sam izpovedal, da je toženkinemu možu povedal, da bo treba zamenjati tudi ventile.

3Toženka je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5O pritožbi odloča Višje sodišče v Ljubljani na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 889/2015 z dne 23. 6. 2015 o prenosu pristojnosti za odločanje.

6Odločitev sodišča prve stopnje je bila v predmetni zadevi že dvakrat razveljavljena, drugič s sklepom višjega sodišča III Cp 372/2010 z dne 17. 5. 2016, ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Sodba (tokrat) zavzame stališče, da (sedaj) pokojni A. A. (v nadaljevanju tožnik) ni upravičen do višjega plačila od dogovorjenega (450,00 EUR) za popravilo vozila, ker toženke (oziroma njenega moža) ni pravočasno obvestil o prekoračitvi vrednosti naročila. Sodba materialnopravno pravilno odločitev opre na tretji odstavek 643. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)(1), ki določa smiselno enako kot 3. točka prvega odstavka 25.b člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot).

7Predmet pritožbenega preizkusa je le zavrnilni del sodbe, ker se toženka zoper ugodilni del ne pritožuje.

8Odločilne so ugotovitve sodbe(2) o, od strani tožnika predvidenem obsegu potrebnih popravil vozila Renault Thalia 1,4, letnik 2002 ob prevzemu v popravilo in predvideni vrednosti popravila. Vprašanje, ki ga izpostavlja pritožba, ali in katera (dodatna) dela je tožnik po prevzemu vozila v popravilo opravil, ni odločilnega pomena. Sicer pa pritožba niti ne opredeli, za katera dodatna dela naj bi šlo. Če pritožba, ki se sklicuje na izvedensko mnenje, meri na zamenjavo vseh ventilov(3) velja pojasniti, da po dokazni oceni sodbe tožnik o potrebnosti zamenjave, toženke (oziroma njenega moža) ni seznanil (12. točka obrazložitve). Za presojo pravilnosti odločitve je odločilno, da je bila predstavljena dogovorjena cena popravila največ 450,00 EUR. Sodba ob (ključni) ugotovitvi, da tožnik o (bistveno) višjih stroških popravila (vtoževanih v predmetnem postopku) od predvidenih 450,00 EUR, ni obvestil niti toženke niti njenega moža, materialnopravno pravilno zaključi, da tožnik do (višjih) stroškov ni upravičen. Za tak zaključek ima sodba zadostno podlago v izvedenih dokazih. Pritrditi je razlogom sodbe, da bi tožnik, ki je strokovnjak, ki se profesionalno ukvarja s servisiranjem vozil (drugi odstavek 6. člena OZ) o prekoračitvi vrednosti naročila moral obvestiti naročnika.

9Pritožba nekonkretizirano uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja). Ne navede, katero zakonsko določbo sodba nepravilno uporabi oz. je ne uporabi in katerih odločilnih dejstev zato ne ugotovi. S trditvami v pritožbi v bistvenem izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Dokazne ocene sodbe, ki ne sledi izpovedbi tožnika (nanjo se sklicuje pritožba), temveč verjame priči B. B., potrjeni z izpovedbo priče serviserja C. C., da ga tožnik, ko se je naslednji dan po predaji vozila zglasil v servisni delavnici, ni seznanil, da bodo potrebna dodatna dela, pritožba ne more več uspešno izpodbiti(4). Za odločitev so pomembne le ugotovitve v sedaj izpodbijani sodbi in ne v (predhodni) razveljavljeni sodbi, na katere se sklicuje pritožba.

10Po navedenem uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Stroški toženke za odgovor na pritožbo, glede na njegovo vsebino, niso potreben strošek (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

-------------

Op. št. (1): Sodba, ki sicer vsebinsko povzame določbo tretjega odstavka 643. člena OZ, očitno pomotoma zapiše, da gre za tretji odstavek 642. člena OZ.

Op. št. (2): Pritožba jih, ker gre za spor majhne vrednosti, glede na izrecno prepoved prvega odstavka 458. člena ZPP, ne more več uspešno izpodbiti.

Op. št. (3): Po mnenju izvedenca avtomobilske stroke S. K., ki ga upošteva sodba (13. točka obrazložitve) je bilo dodatno, zaradi pretrganja jermena nujna poravnava glave in smotrna zamenjava vseh ventilov, ne glede na velikost poškodbe.

Op. št. (4): Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kot že povedano, v predmetnem postopku ni upošteven pritožbeni razlog.