VSL Sklep II Ip 3003/2017

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnikov zoper plačilni nalog.

2Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta upnika po pooblaščenki. Pojasnjujeta, da sta 17. 8. 2017 vložila predlog za izvršbo preko portala e Izvršba, elektronski sistem je izdal plačilni nalog z dne 17. 8. 2017 v višini 44,00 EUR, sodna taksa pa je bila poravnana 18. 8. 2017, kar izhaja tudi iz priloženega potrdila o plačilu. Dalje navajata, da ob vložitvi predloga za izvršbo nista razpolagala z opravilno številko zadeve, vendar sta istočasno oziroma po elektronski vložitvi vloge predlog za izvršbo vložila tudi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Navajata, da nista vložila dveh predlogov za izvršbo, vendar sta iz previdnosti identični predlog za izvršbo vložila tako v elektronski obliki (sedaj opr. št. I 2513/2017) kot tudi v fizični obliki preko vložišča Okrajnega sodišča v Ljubljani in bi moralo sodišče voditi zgolj postopek izvršbe I 2513/2017. Menita, da je nezakonito naziranje sodišča, da ni vedelo, da gre za samostojen predlog za izvršbo ter da bo o identičnosti predlogov za izvršbo odločalo šele po plačilu sodne takse oziroma po izpolnitvi procesnih predpostavk za odločanje. Že na prvi pogled je jasno, da ne gre za dva različna postopka izvršbe, ampak za eno izvršbo, ki je bila zaradi previdnosti vložena na dva načina. Ali gre za identični vlogi ni vprašanje vsebinskega obravnavanja zadeve, temveč vprašanje enostavnega pregleda vlog. Menita, da bi moralo sodišče upoštevati izjavo upnikov, da gre za en in isti postopek izvršbe ter da nista imela namena vlagat dveh predlogov za izvršbo, ampak da gre za en predlog za izvršbo, ki je istočasno iz previdnosti vložen na dva načina. Ker je bila sodna taksa za postopek izvršbe I 2513/2017 že plačana, pritožbenemu sodišču predlagata, da se sklep ter plačilni nalog z dne 6. 9. 2017 razveljavita in postopka izvršbe, ki se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodita pod opr. št. I 2513/2017 ter opr. št. I 2550/2017, združita in obravnavata kot en postopek izvršbe, pri čemer se za vodilno številko spisa določi I 2513/2017.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Po določbi prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti potrdilo o opravljenem plačilu.

6Upnika tako v ugovoru zoper plačilni nalog kot v obravnavani pritožbi sama navajata, da sta 17. 8. 2017 vložila dva predloga za izvršbo; najprej preko portala e Izvršba (za kar sta prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 44,00 EUR, ki sta jo tudi plačala, postopek pa se vodi pod opr. št. I 2513/2017), nato pa še v tem postopku neposredno preko vložišča pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, za katerega jima je bil izdan plačilni nalog z dne 6. 9. 2017 za plačilo sodne takse v višini 55,00 EUR, zoper katerega sta vložila ugovor. Po določbi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, razen če ni v naslednjih točkah določeno drugače. Ker sta upnika vložila dva ločena predloga za izvršbo, je obveznost plačila sodne takse nastala za vsak predlog za izvršbo posebej. Dejstvo, da naj bi bila predloga za izvršbo po vsebini v celoti identična, ne vpliva na dejstvo, da sta bila vendarle vložena dva predloga za izvršbo (v elektronski in v fizični obliki), prav tako njuna morebitna identičnost ni pomembna za vprašanje nastanka taksne obveznosti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bo identičnost vloženih predlogov za izvršbo mogoče presojati šele po plačilu sodne takse za predlog za izvršbo v tem postopku. Po 8. členu ZST-1 je namreč plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. ZIZ pa v prvem odstavku 29.b člena določa, da mora biti ob vložitvi predloga za izvršbo plačana sodna taksa, v drugem odstavku pa, da mora biti sodna taksa plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29.b člena ZIZ). V tem primeru sodišče predloga za izvršbo ne vzame v obravnavo in ob neizpolnjeni procesni predpostavki sodišče sploh ne presoja, ali so izkazane ostale z zakonom zahtevane formalne procesne predpostavke (pravočasnost, popolnost, dovoljenost), kot tudi predloga vsebinsko ne obravnava. V posledici navedenega se zato kot neutemeljene izkažejo vse nadaljnje pritožbene navedbe o tem, da bi moralo sodišče upoštevati izjavo upnikov, da gre za en in isti postopek izvršbe in voditi zgolj postopek I 2513/2017, prav tako je neutemeljen očitek o nezakonitosti naziranja, da bo sodišče o identičnosti predlogov za izvršbo odločalo šele po plačilu sodne takse oziroma po izpolnitvi procesnih predpostavk za odločanje.

7Glede na vse pojasnjeno ugovorni razlog, da taksna obveznost za vloženi predlog za izvršbo v tem postopku ni nastala, ni podan. Ker je obveznost plačila sodne takse nastala za vsak predlog za izvršbo posebej, upnika tudi ne moreta uspeti z zatrjevanjem in dokazovanjem, da sta že plačala sodno takso za predlog za izvršbo, ki je bil vložen preko portala e Izvršba in se vodi pod opr. št. I 2513/2017. Glede na to, da znaša po tarifni številki 4011 ZST-1 sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo 55,00 EUR, pa je bila sodna taksa v plačilnem nalogu z dne 6. 9. 2017 tudi pravilno odmerjena v višini 55,00 EUR.

8Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora upnikov zoper plačilni nalog pravilna (prim. prvi in tretji odstavek 34.a člena ZST-1). Ker so pritožbene navedbe neutemeljene in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Pritožbeno sodišče še pripominja, da morata upnika, če želita doseči obravnavo predloga za izvršbo z dne 17. 8. 2017, v roku osmih dni od prejema tega sklepa plačati sodno takso po plačilnem nalogu z dne 6. 9. 2017 (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).