VSC sklep Cp 707/2016

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanih delih, to je v točki I. 1., 4., 5., ter v točki III izreka razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1S sodbo, opr. št. IV P 812/2014 je sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke in o tožbenem zahtevku tožene stranke po nasprotni tožbi. Na podlagi izvedenih dokazov je ugotovilo, da so se spremenile razmere pri očetu, to je tožniku, ker si je v zadnjem času našel novo partnerko in si je uredil stanovanjske razmere, zato je odločilo, da bo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in zavrnilo tožbeni zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi in sicer tako, da se skupni mld. otrok … ... odslej zaupa v varstvo in vzgojo očetu …....... mora kot mati plačevati preživnino za preživljanje mld. sina … v višini 150,00 EUR mesečno. ... kot toženka ima pravico do stikov z mld. ... in sicer na, v sodbi, opisan način. S takšno odločitvijo je sodišče prve stopnje delno spremenilo odločitev, vsebovano v sodbi, opr. št. P 153/2011 z dne 12. 5. 2011, v kateri je bilo odločeno, da se oba otroka dodelita v skupno varstvo in vzgojo obema staršema. Ker pa je mld. sin ... izrazil željo, da bi raje živel pri očetu kakor pri materi, je sodišče prve stopnje v tem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in je tega otroka predodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu, glede hčerke mld. ... pa je sledilo tožbenemu zahtevku tožene stranke in je le-to dodelilo njej. O preživnini je odločilo na podlagi potreb otrok, preživninskih stroškov staršev ter njihovih preživninskih zmožnostih. O stikih je odločilo na podlagi mnenja izvedenk. O pravdnih stroških pa je odločilo na podlagi člena 413 ZPP.

2Zoper odločitev, da se mld. ... dodeli očetu, v zvezi s preživninsko obveznostjo in v zvezi s stiki do tega otroka se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Glede zaupanja v varstvo in vzgojo je mnenja, da je odločitev v nasprotju z najboljšimi otrokovimi koristmi. Obe izvedenki, ki sta bili angažirani v tem postopku sta sledili predlogu tožnika in želji mld. ..., prav tako tudi sodišče, ki je mld. ... zaupalo v varstvo in vzgojo očetu. Tožena stranka sicer meni, da je otrokova želja pomembna in upoštevanja vredna, da pa je treba pri odločitvi upoštevati še druge okoliščine, ki so zelo pomembne v vsakdanjem življenju in na katere je opozarjala tožena stranka. Izvedenki in tudi sodišče so družno ugotavljali, da mati za oba otroka dobro skrbi, da so pogoji za zdravo rast in razvoj obeh otrok pri materi dobri in da sta oba otroka navezana na mamo, kar pomeni, da s tega vidika ni nobene potrebe za spremembo načina življenja. V bližini živita tudi tožnikova starša, na katera sta otroka močno navezana. Izvedenki sta glede tožnikovega predloga aplicirali na morebitno ... upiranje odločitvi, da se otrok dodeli materi, vendar je ta nevarnost vsaj toliko nepredvidljiva, kot dejstvo, da je doslej pri očetu preživljal prosti čas, da je šolske obveznosti opravljal pri materi, da se v šoli dobro počuti, da je uspešen in sprejet v okolju, v katerem živi in da ni mogoče predvideti, kako bo, ko se bo to vse spremenilo, kar pa je pomembna neznanka, ki lahko močno vpliva na življenje in dobrobit mld. .... Če se njegova pričakovanja ne bodo uresničila, se ne bo dobro počutil in je verjetnost uporništva prav taka, kot če ostane pri materi. Gre za hipotetično vprašanje, na katere bo odgovoril čas, v času odločanja pa glede na podatke v spisu in tudi obrazložitev sodišča, razen želje ... ni drugih razlogov za tak poseg v življenje otrok in staršev, kot se je zanj odločilo sodišče. Tožena stranka je mnenja, da je bilo materialno pravo, ki nalaga sodišču ugotavljanje otrokove največje koristi, v tem delu napačno uporabljeno. Po mnenju pritožbe sodišče tudi ni pravilno uredilo stikov med prazniki in počitnicami in po preteku enega leta. Glede preživnine pa je odločitev nepravilna, saj je odločitev SCD o otroškem dodatku posledica, ne pa podlaga za odločanje o preživnini. Zato predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v tem obsegu v novo odločanje ter priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Pravilno pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je sledilo le izvedenkam izražaneo željo mld. ..., da bi raje živel pri očetu ob neupoštevanju vseh ostalih okoliščin primera, ni ugotavljalo otrokove najboljše koristi, kar je osrednje vodilo, ki ga mora imeti pred sabo sodišče, ko odloča o tako pomembnih vprašanjih, kot je odločalo v konkretnem primeru in na kar vse je sodišče druge stopnje že večkrat opozorilo v odločbah glede pritožb na odločbe sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o predodelitvi otroka upoštevati ne samo njegove želje, temveč vse okoliščine, ki se bodo spremenile tako v sami družini, v okolju in tudi v zvezi z izpolnjevanjem šolskih obveznosti otroka. Sodišče prve stopnje mora slediti temeljnemu načelu, da ugotovi pri odločanju otrokovo največjo korist, kot je vse to izraženo v Konvenciji o otrokovih pravicah, Ustavi RS in kar vse je temeljno vodilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ZPP. Na vse to pravilno opozarja pritožba in pritožba izraža pravilno stališče, da je sodišče prve stopnje zgolj sledilo mnenju obeh izvedenk, v katerih pa je mld. otrok le izrazil svojo željo, da se preseli k očetu, ne da bi izvedenki pri tem upoštevali otrokovo korist in ni upoštevalo vse ostale probleme, ki bodo nastali z nastankom pravnomočnosti takšne sodbe, po kateri bi mld. … moral sredi šolskega leta zapustiti svojo družino, v kateri je živel celo življenje, zapustiti svojo sestro in mater ter stare starše in z njimi ohraniti le določen obseg stikov. Na drugi strani se sodišče pri “razbitju družine” in “ločitvi brata in sestre”, ni vprašalo o najboljših koristih mld. .... O tem sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izvedenki sta pri svojem mnenju videli le mld. …., nista pa upoštevali nobenih psihičnih ali drugih težav, ki bodo nastale pri njegovi sestri, saj iz mnenj izhaja navezanost med njima in pomoč brata svoji sestri. Zgolj to, da si je oče po mnogih letih nekoliko uredil bivanje ter si našel partnerko, še ne more pomeniti, da so izpolnjeni sedaj pogoji za tako hudo in drastično spremembo za “razbitje dosedanje družine”, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Zato ne more biti takšna spremenjena okoliščina, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, okoliščina, ki bi bistveno vplivala na to, da se otrok predodeli k očetu, pri katerem praktično ni živel, razen v času skupnega življenja razvezanih staršev. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je družina v obsegu, v katerem je sedaj živela, delovala povsem korektno, da sta oba otroka bila deležna primerne vzgoje, da sta uspešna v šoli in da nimata nobenih problemov v duševnem in fizičnem razvoju. Zgolj možnost upiranja materi v primeru, da ... ne bo dodeljen očetu, ne more biti takšna okoliščina, da bi sodišče tako drastično poseglo v dosedanjo družino, kot na to pravilno opozarja pritožba. Gre vendarle za samo 12 letnega otroka, ki lahko v svojem razvoju kaj hitro spremeni svoje želje in se obrne tudi proti očetu, če npr. ne bo zadovoljen z njegovimi metodami vzgoje. Na vse to je sodišče prve stopnje pozabilo, slepo je sledilo mnenju izvedenk, ne da bi se pri tem osredotočilo na temeljno pravilo iz družinskega prava, to je varovanja najboljših otrokovih koristi. Razen tega, da si je oče sedaj uredil družinske razmere, našel novo partnerko in da se …. razume s sinom od nje, po zaključku sodišča druge stopnje to ne morejo biti takšne okoliščine, ki bi lahko pomenile bistveno spremembo dosedanjih razmer, ki bi narekovale tako drastičen ukrep, kot ga je izreklo sodišče prve stopnje.

5Glede na obrazloženo, ker je sodišče prve stopnje v zvezi s predodelitvijo mld. otroka zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbe četrtega odstavka 421. člena ZPP, ki določa, da izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, ter o stikih, le v primeru, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, je sodišče druge stopnje zadevo v izpodbijanem delu razveljavilo. Kot že obrazloženo, sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo, da so nastopile spremenjene razmere za tako hud poseg v dosedanje družinske razmere, in sodišče prve stopnje, razen želje, ki jo je izrazil mld. otrok ... ni ugotavljalo najboljših otrokovih koristi. V tej zvezi bo zato sodišče prve stopnje moralo dopolniti dokazni postopek in ugotavljati najboljše koristi otroka pri svoji odločitvi o tem, da se otrok po tolikih letih bivanja z materjo, predodeli očetu, ter pri tem tudi uporabiti določbo 410. člena ZPP. V posledici razveljavitve odločitve o predodelitvi mld. otroka je bilo potrebno ugoditi pritožbi tudi v preostalem delu in je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 354 ZPP razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje tudi v točki I., točka 4. in 5. izreka, to je glede določitve preživnine in določitve stikov. O tem vprašanju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločati v novem postopku.

6Tožeča stranka je priglasila pritožbene stroške, sodišče druge stopnje pa je o teh stroških odločilo na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP.