UPRS sklep I U 1043/2016
ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1043.2016Področje: upravni postopek, upravni spor
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi ta, da morajo biti v upravnem postopku izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko stranka obrne s tožbo na Upravno sodišče. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj tožeča stranka, čeprav je to možnost po zakonu imela, pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo ni vložila.
Izrek
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Obrazložitev
1Z izpodbijano odločbo je carinski organ ugotovil, da potrdilo o gibanju blaga EUR.1 št. A 2568590 ne izpolnjuje zahtevanih pogojev o verodostojnosti in točnosti (1. točka izreka). Stroški v zvezi s postopkom niso bili priglašeni (2. točka izreka), razveljavitev navedenega potrdila pa začne učinkovati z dnem izdaje odločbe (3. točka izreka).
2Drugostopni organ je spremenil odločbo v 2. točki izreka, tako da je zavrnil zahtevo za povračilo stroškov postopka, v ostalem pa je pritožbo zavrnil. Zavrnil je tudi predlog za izrek ničnosti zgoraj navedene odločbe.
3Tožba ni dovoljena.
4Po določbi 6. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je po navedenem predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.
5Tožeča stranka je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji sodelovala kot stranka, kar nedvomno izhaja iz upravnih spisov, saj je bila s strani carinskega organa večkrat pozvana k predložitvi dodatne dokumentacije v zvezi s spornim dokazilom o poreklu blaga. Izpodbijana odločba je bila vročena tako tožeči stranki kot izvozniku kot tudi družbi A. d.o.o. kot deklarantu. Sodišče je po pregledu upravnih spisov ugotovilo, da je pritožbo zoper prvostopno odločbo vložila samo družba A. d.o.o., ne pa tudi tožeča stranka, čeprav je bila o pravici do pritožbe pravilno poučena v pravnem pouku.
6Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi ta, da morajo biti v upravnem postopku izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko stranka obrne s tožbo na Upravno sodišče. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj tožeča stranka, čeprav je to možnost po zakonu (in po pravnem pouku izpodbijanega sklepa) imela, pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo ni vložila. Edina, ki bi v upravnem sporu lahko izpodbijala odločbo z dne 10. 4. 2015, je torej družba A. d.o.o., vendar po podatkih vpisnika tožba z njene strani ni bila vložena.
7Sodišče je moralo zato tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena zavreči kot nedopustno.
8Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Vir: Upravno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 20. 1. 2017Nazaj na vrh ↑