VSL sklep Cst 563/2016

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika za razrešitev stečajne upraviteljice zavrnilo.

2Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upraviteljico razreši.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik svoj predlog za razrešitev upraviteljice utemeljeval z navedbami, da je podala predlog za začetek postopka osebnega stečaja zoper njegovega očeta, čeprav le- ta v dolžnikov stečaj ničesar ne dolguje. Trdil je, da je oče terjatev poravnal ter da upraviteljica za vložitev takšnega predloga ni imela soglasja dolžnika ne soglasja sodišča.

5Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je A. A. dolgoval stečajnemu dolžniku stroške, ki so nastali v sodnem postopku ob priznavanju njegove terjatve, ki pa so nastali po njegovi krivdi. Upraviteljica je pojasnila, da je bila terjatev dolžnikovega očeta prerekana, ker ni pravočasno predložil dokumentacije, s katero je terjatev utemeljeval. Zato je bil v skladu s sklenjeno sodno poravnavo v pravdnem postopku dolžan plačati stroške postopka v višini 3.050,00 EUR, ki pa jih ni poravnal. Zaradi izterjave le-teh je bil vložen predlog za izvršbo, nato pa še predlog, da se nad njim začne postopek osebnega stečaja. Še istega dne, ko je bil vložen ta predlog, je A. A. svoj dolg do stečajnega dolžnika poravnal.

6Pritožnik ne trdi, da so bili zgoraj navedeni stroški stečajnemu dolžniku poravnani že pred vložitvijo predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad njegovim očetom. Trdi le, da njegov oče dolžniku ne dolguje ničesar več.

7Izterjava terjatev stečajnega dolžnika je ena izmed glavnih nalog upravitelja (2. točka prvega odstavka 320. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju). Upravitelj je zato terjatve dolžnika dolžan izterjevati, ne glede na to, v kakšnem razmerju je stečajni dolžnik s svojimi dolžniki. Pri tem prosto izbira sredstva, ki so mu na razpolago za čim hitrejšo izterjavo terjatev. Med drugim se lahko posluži tudi predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikovim dolžnikom.

8Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da na podlagi prvega odstavka 97. člena ZFPPIPP upravitelj v stečajnem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Le ti mu morajo biti vodilo pri opravljanju njegovih nalog. Upraviteljica zato ni prekoračila svojih pooblastil, ker je, ko ni prišla do poplačila terjatve v izvršilnem postopku, zaradi poplačila le-te, vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikovim očetom. Za svoje ravnanje tudi ni potrebovala ne soglasja dolžnika ne sodišča. Iz trditev dolžnika, ki jih je podal v predlogu za razrešitev upraviteljice, pa ne izhaja, da bi upraviteljica s svojim ravnanjem nedopustno posegla v dolžnikovo družinsko življenje, kot ji očita pritožnik.

9Na pritožnikove trditve v zvezi s postopanjem upraviteljice v postopku odpusta obveznosti, v izvršilnem postopku zoper pritožnikovega očeta ter sprožitvijo kazenskega postopka zoper očeta, ter trditvijo, da upraviteljica postopka osebnega stečaja noče končati, pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo, saj trditve v zvezi s tem pritožnik podaja šele v pritožbi, ne pove pa, zakaj tega ni storil že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).