VSL sklep Cst 617/2016

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor A. A. in B. B. zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah z ID znakom 000/8 in 000/9 v korist K. d.o.o.,

2Pritožnika sta se zoper sklep pritožila zaradi kršitve pravil postopka. Bistvo pritožbenih navedb je, da sodišče ne bi smelo dopustiti nadaljnje prodaje nepremičnega premoženja, ker sta pritožnika pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičnini ter vrnitve nepremičnine (posamezni del ID znak 000/1) dobrovernemu lastniku. Navajata še, da sta v zadevi, v kateri je bila na podlagi izpodbojne tožbe razveljavljen pravni učinek sodne poravnave P 2761/2010-I (zamudna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 1317/2014, v kateri je bilo razsojeno, da je stečajni dolžnik lastnik do celote nepremičnin ID znak 000/1, 000/2 in 000/8), vložila pritožbo in predlog za obnovo postopka. Zatrjujeta, da jima zamudna sodba ni bila vročena, zato ni mogla postati pravnomočna.

3Pritožba ni utemeljena.

4V tej zadevi se je postavilo vprašanje, ali prijava izločitvene pravice v fazi po izdaji sklepa o izročitvi (drugi in tretji odstavek 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP) lahko prekine postopek prodaje oziroma izročitve nepremičnine kupcu.

5Pomembno procesno stanje je naslednje:

- oklic o začetku stečajnega postopka je bil objavljen 1. 10. 2013 ;

- predmetna nepremičnina je prodana. Sklep o prodaji je bil izdan 6. 1. 2016 (Pd 95), sklep je pravnomočen. Sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe je bil izdan 17. 5. 2016 (Pd 105); sklep je pravnomočen (2. 6. 2016);

- sklep o izročitvi predmetne nepremičnine je bil izdan 14. 6. 2016 (Pd 111);

- pritožnika sta izločitveno pravico prijavila 29. 6. 2016.

6Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, da je prijava izločitvenih upnikov prepozna in ne pomeni ovire za prodajo premoženja.

7Pritožnika izločitvene pravice nista prijavila v roku treh mesecev od objave oklica začetka stečajnega postopka (primerjaj tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP). Upniki sicer lahko prijavijo izločitvene pravice v stečajnem postopku tudi po izteku roka treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (primerjaj prvi in četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP), vendar taka prijava vselej ne zadrži postopka prodaje; po sodni praksi le, če premoženje še ni bilo prodano (primerjaj VSL v sklepu Cst 194/2013 z dne 4. 6. 2013) oziroma če je izločitvena pravica prijavljena pred začetkom prodaje (oziroma pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji; primerjaj VSL v sklepu Cst 133/2015 z dne 2015). Iz določbe 4. točke četrtega odstavka 299a. člena ZFPPIPP (ki se sicer v tej zadevi ne uporablja; prim. 33. člen novele ZFPPIPP-G) izhaja, da je pomemben čas objave razpisa javne dražbe ali zavezujočih zbiranj ponudb (tudi dr. Nina Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, z novelo ZFPPIPP-G, Uvodna pojasnila, Planet GV : Pravna Fakulteta : Tax-Fin-Lex, Ljubljana 2016, strani 93 in 94).

8Ker je predmetni postopek že v fazi po pravnomočnosti sklepa o soglasju k prodajni pogodbi, še več, celo v fazi po izdaji sklepa o izročitvi, je ta časovna točka potekla (argument "od večjega k manjšemu" – a maiori ad minus).

9Zato tudi ne more biti pomembno pritožbeno ponavljanje, da je obrazložitev sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nepopolna, saj ni navedeno, ali je kupec kupnino poravnal pravočasno. Ker je že sodišče prve stopnje v predzadnjem odstavku obrazložitve pravilno pojasnilo, da je bila kupnina plačana (glej tudi upraviteljev predlog na Pd 110), hkrati pa tudi, kakšne učinke ima plačilo, četudi bi bilo opravljeno po izteku roka (tretji odstavek 339. člena ZFPPIPP), višjemu sodišču o tem ni treba dajati dodatnih razlogov.

10Končno pritožnika razpravljata o nevednosti glede sodnega postopka XI Pg 1317/2014 in (smiselno) zatrjujeta, da zato „prepozna“ prijava zadrži izročitev nepremičnine. Iz povzetih določb 299. člena in 330. člena ZFPPIPP ne izhaja, da bi bilo vedenje izločitvenega upnika (v smislu subjektivnih rokov) pomembno. S tem je višje sodišče hkrati odgovorilo tudi na tisti del pritožbe, ki se nanaša na zatrjevano nevednost pritožnikov glede sodnih odločitev v postopku izpodbijanja pravnih dejanj.

11Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP)

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.