VSC sklep Cp 294/2016

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o delitvi solastnih nepremičnin udeleženk tega nepravdnega postopka odločilo tako, da je S. V. pridobila lastninsko pravico do celote na nepremičninah, ki so bile predmet tega delitvenega postopka in ji naložilo dolžnost izplačati N. V. znesek 43.650,00 EUR v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju Š. obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev in ki tečejo od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila, na predmetnih nepremičninah pa je ustanovilo zastavno pravico v korist N. V. za terjatev v znesku 43.650,00 EUR. S. V. je še naložilo dolžnost, da mora N. V. v 15 dneh plačati stroške nepravdnega postopka v znesku 1.140,13 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

V izogib nejasnostim, in ker je tudi sodišče prve stopnje prvotno predlagateljico N. V. v izpodbijanem sklepu še vedno obravnavalo in naslavljalo za predlagateljico, prvotno nasprotno udeleženko S. V. pa za nasprotno udeleženko, je to poimenovanje ohranilo tudi pritožbeno sodišče v tem sklepu.

2Predlagateljica (torej N. V.) je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Nosilni pritožbeni razlogi so, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb in predlogov predlagateljice, ki jih je podala v vlogi z dne 22. 2. 2016 potem, ko je bila seznanjena, da je po njenem umiku predloga nasprotna udeleženka (torej S. V.) predlagala nadaljevanje postopka, da ni upoštevalo predloga predlagateljice in ponovno otvorilo obravnave ter dopolnilo dokaznega postopka in ni obravnavalo njenih navedb. Zaradi umika predloga predlagateljice z dne 3. 2. 2016 in zaradi predloga nasprotne udeleženke za nadaljevanje postopka z dne 18. 2. 2016 ter vloge predlagateljice z dne 22. 2. 2016 je nepravilen tudi datum izdaje izpodbjanega sklepa 29. 1. 2016, saj bi ta datum moral biti vsaj 22. 2. 2016 ali kasneje, kar predstavlja postopkovno kršitev. Preuranjen in napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je zadostna podlaga za ugotovitev, da obravnavana stanovanjska stavba v obstoječem stanju za vzpostavitev etažne lastnine ni primerna, zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje potreb solastnikov ni dovolj realno in življenjsko sprejemljivo obrazložilo zgolj z oceno, da so potrebe nasprotne udeleženke, ki v nepremičnini prebiva z družino, po ohranitvi lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah večje in da bo predlagateljica z izplačano vrednostjo solastnega deleža zase lažje našla primerno stanovanje in financirala njegov nakup.

3Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe predlagateljice in predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno dejstvo, da je predlagateljica po končanem dokaznem postopku na naroku 29. 1. 2016 in pred izdajo izpodbijanega sklepa (25. 2. 2016), dne 3. 2. 2016 z vlogo umaknila predlog in da je nasprotna udeleženka po seznanitvi z umikom predloga predlagateljice prevzela položaj predlagateljice z izjavo v vlogi z dne 17. 2. 2016.

6Iz vloge nasprotne udeleženke z dne 17. 2. 2016 pa izhaja po ugotovitvah pritožbenega sodišča, da nasprotna udeleženka predlaga nadaljevanje postopka s predlogi, kot jih je podala v postopku. Ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka vseskozi nasprotovala predlogu predlagateljice, da se solastne nepremičnine razdelijo z ustanovitvijo etažne lastnine, ni mogoče razumeti njenega predloga za nadaljevanje postopka tako, da se postopek naj nadaljuje po predlogu prvotne predlagateljice, temveč tako, da naj se ta nadaljuje po njenih predlogih.

7Po določbi 120. člena ZNP je v postopku za delitev stvari narok obvezen. To pomeni, da je obvezno obravnavanje predloga in trditvene podlage strank na naroku. Pritožbeno sodišče zato sprejema kot pravilno stališče v pritožbi predlagateljice, da bi sodišče prve stopnje moralo obravnavati navedbe predlagateljice v njeni vlogi z dne 22. 2. 2016 in bi moralo ponovno opraviti narok. S takim pritožbenim stališčem predlagateljica izraža očitek o storjenih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki obe pomenita dejansko kršitev pravice predlagateljice do izjavljanja, katere vsebina je tudi možnost stanke braniti se pred vsemi procesnimi dejanji nasprotnika, ki lahko vplivajo na pravice stranke, zato mora imeti možnost seznati se s celotnim procesnim gradivom v spisu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Predlog nasprotne udeleženke za nadaljevanje postopka po njenih predlogih je seveda vplival na odločitev sodišča prve stopnje, saj bi sicer brez tega predloga sodišče prve stopnje postopek ustavilo.

8Pri delitvi nepremičnine, ki predstavlja stanovanjsko hišo, so v večini primerov potrebne prilagoditve z izvedbo vsaj manjših gradbenih posegov. Potrebni gradbeni posegi pa v obravnavanem primeru ne smejo povzročiti znatnih sprememb stanovanjske hiše in garaže niti v fizičnem niti v vrednostnem smislu. Interesi solastnikov pa so pri delitvi solastne stvari najbolj varovani takrat, kadar vsak solastnik dobi z delitvijo dele v naravi in v sorazmerju s svojim solastninskim deležem. Dolžnost sodišča zato je, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tiste dele stvari, za katere izražajo upravičen interes (70. člen Stvarno pravnega zakonika - SPZ). Delitev solastne nepremičnine tako, da se solastnina na nepremičnini spremeni v etažno lastnino, je način fizične delitve solastne stvari. Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča (prvi odstavek 110. člena SPZ).

9Neizpodbijana so v sicer izpodbijanem sklepu ugotovljena dejstva, da sta udeleženki solastnici vsaka do 1/2 celote nepremičnin, ki so predmet delitve v tem postopku, da solastne nepremičnine uporabljata po dogovoru tako, da že imata vsaka v izključni uporabi eno od dveh dvosobnih stanovanj, ki se nahajata vsako v svoji etaži, da obema udeleženkama to stanovanje predstavlja edino stanovanje, da nimata v lasti drugih nepremičnin, da je stanovanje v mansardi že samostojno funkcionalna celota, da bi stanovanje v pritličju postalo samostojna funkcionalna celota z zgraditvijo predelne stene z vrati med skupnim hodnikom in vežo, s katero bi se sedaj skupni hodnik oddelil kot predprostor izmere 4,15 m2 in bi ta postal sestavni del stanovanja v pritličju, da vrednost tega posega znaša okoli 800,00 EUR, da vrednost preostalih potrebnih del v kletni etaži stanovanjske hiše in garažnem objektu za določitev posameznih delov znaša okoli 8.000,00 EUR, da je predlagateljica izjavila, da je pripravljena sama trpeti vse stroške prilagoditve (torej vse potrebne stroške gradbenih posegov).

10Glede na tako ugotovljena dejstva je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da stanovanjska hiša ni primerna za delitev z ustanovitvijo etažne lastnine, ker je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da mora vsak solastnik soglašati s potrebnimi prilagoditvenimi posegi na nepremičnini tudi v primeru, če vse stroške prilagoditve prevzame drug solastnik.

11Glede na naravo objekta - stanovanjske hiše - je smotrna le delitev z vzpostavitvijo etažne lastnine, po presoji pritožbenega sodišča pa v takem primeru ni potrebno prav vse pomožne prostore v hiši in garaži opredeliti kot posebne dele, pripadajoče k posameznemu stanovanju, enako velja za sistem ogrevanja in vodovodno napeljavo, ki lahko ostanejo kot skupni deli in napravi v solastnini, režim uporabe pa solastniki dogovorijo s pogodbo po 116. členu SPZ.

12Tudi ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je nasprotna udeleženka izkazala večji interes, da postane izključna lastnica nepremičnin. Dejstvo, da nasprotna udeleženka živi v hiši z dvema odraslima osebama (mož in sin) ne more biti ključno. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je obema udeleženkama stanovanje potrebno za zadovoljevanje stanovanjskih potreb in da je njun solastniški delež enak, je njun pravni in dejanski položaj in s tem interes enak.

13Ker je po določbah SPZ primarna dolžnost sodišča razdeliti solastne nepremičnine v naravi, je po presoji pritožbenega sodišča glede na že ugotovljene dejanske pravno pomembne okoliščine nesprejemljivo, da bi od dveh solastnikov z enakim, torej polovičnim deležem, in ki v solastninskem razmerju vsak od njiju zadovoljuje svoje osnovne stanovanjske potrebe, lahko tisti, ki noče prispevati k minimalnim stroškom za prilagoditev stanovanjske hiše, da bi ta postala deljiva z nastankom etažne lastnine, dosegel s svojim upiranjem prilagoditvi tudi v primeru, ko je pripravljen vse potrebne stroške kriti drugi solastnik, da sam postane izključni lastnik.

14Glede na obrazloženo je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, zmotno pa je uporabljeno tudi materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

15V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene bistvene kršitve določb postopka z opravo naroka in obravnavanjem vseh navedb udeleženk. Z nasprotno udeleženko pa bo moralo najprej razjasniti, kakšni so njeni konkretni predlogi za delitev solastne nepremičnine, razen predloga za izplačilo vrednosti deleža predlagateljici. Da bo lahko o predlogu za razdelitev nepremičnin materialno pravno pravilno odločilo, bo moralo sodišče prve stopnje tudi dopolniti dokazni postopek z izvedencem gradbene stroke v smeri ugotovitve, ali bi vsi že ugotovljeni potrebni gradbeni posegi na hiši in garaži vplivali (negativno) na zunanjost in vrednost nepremičnin. Po konkretiziranju predloga, oziroma predlogov, nasprotne udeleženke, pa bo moralo po potrebi pridobiti dopolnitev izvedenskega mnenja tudi v smeri ugotovitve še morebitnih drugih možnih načinov delitve predmetnih nepremičnin in njihovega vpliva na vrednost teh.

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.