VSRS Sklep X Ips 294/2015

Revizija se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Upravne enote Koper, št. 351-293/2012-9 z dne 5. 9. 2014, s katero je bilo revidentu, zaradi nelegalne gradnje, na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) odmerjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v znesku 8.769,19 EUR. Revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35113-74/2014-2-00641107 z dne 16. 1. 2015.

2Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje revident vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Smiselno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da izpodbijani prvostopenjski akt odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, podrejeno pa, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Teh zahtev revident ni izpolnil. Njegovo vprašanje, na kakšen način se, ne samo v postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ampak tudi izdaje gradbenega dovoljenja in odmere komunalnega prispevka, izračuna bruto etažna površina stavbe, se v delu, ki se nanaša na gradbeno dovoljenje in komunalni prispevek, ne nanaša na vsebino te zadeve. Zato v tem delu ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče to revizijo vsebinsko obravnavalo. Glede nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, pa vprašanje tudi ni pomembno pravno vprašanje, saj odgovor nanj dajeta že 107. člen ZGO-1 in prva alineja prvega odstavka 2. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje, ki določata, da se bruto tlorisna površina, katere del je tudi bruto etažna površina, računa po standardu SIST ISO 9836. Ker odgovor na ta del vprašanja jasno izhaja iz normativne ureditve, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Vrhovno sodišče še pripominja, da v obravnavani zadevi to tudi ni sporno. Sporna je etažnost objekta. Ta je sicer del dejanskih ugotovitev, ki niso del revizijske presoje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), vendar pa se na te ugotovitve lahko veže tudi vprašanje etaže, kot pravno vprašanje, ki pa ga revident ni izpostavil.

7Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.