VSK sodba Cpg 178/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Višje sodišče v Kopru je v tem gospodarskem sporu pristojno za odločanje o pritožbi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, št. Su 877/2015 z dne 25.3.2015.

2Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu obsodilo toženo stranko na plačilo 92.786 EUR s pripadki. Gre za vračilo sredstev prejetih po Pogodbi št. 1 o sofinanciranju operacije krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih. Ugotovilo je, da je bilo v 23. členu Pogodbe določeno za primer začetka postopka insolventnosti nad toženo stranko, da je z dnem obvestila oziroma sklepa o začetku postopka prenehala obveznost tožeče stranke do plačila, vzpostavila pa se je zahteva po vračilu že prejetih sredstev. V zvezi s trditvami pravdnih strank se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da je bila pogodba razvezana s trenutkom začetka postopka prisilne poravnave nad toženo stranko, takrat je tudi nastal kondikcijski zahtevek, zato nanj začetek prisilne poravnave ne vpliva.

3Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje. Navaja, da izpodbijana sodba v celoti spregleda trditve tožene stranke, podane na zadnjem naroku, da je terjatev po Pogodbi nastala z dnem dejanskega izplačila denarnih sredstev toženi stranki (kar dokazuje tudi zahtevek glede zamudnih obresti), vendar je bila takrat še pogojna. Nastala je pod odložnim pogojem, ki se izpolni, če tožeča stranka od pogodbe odstopi. Izpodbijana sodba dejansko pomeni, da bi bilo upnikom omogočeno, da v postopku prisilne poravnave od pogodb odstopijo in na ta način dosežejo, da na njihove terjatve v zvezi z odstopom prisilna poravnava ne vpliva. Sodba omogoča zlorabo prava, potrditev sodbe pa zakonito pot do izigravanja načel insolvenčnega prava, kar je nedopustno. Sodna praksa je že oblikovala pojem pogojnih terjatev znotraj insolvenčnega postopka v primerih, ko je njihov nastanek vezan na odložni pogoj, pravni temelj pa že obstaja (tako VSL I Cpg 684/2014). Iz obstoječe sodne prakse je tudi mogoče razbrati, da gre za pogojne terjatve, kadar je nad dolžnikom začet insolvenčni postopek, kljub temu, da dolžnik redno izpolnjuje svoje obveznosti. V takšnem primeru je pravni temelj že nastal (poroštvena pogodba). Enaka je situacija v predmetni zadevi.

4V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka pritrdila razlogom sodišča in predlagala zavrnitev pritožbe.

5Pritožba ni utemeljena.

6V predmetni zadevi dejansko stanje ni sporno. Tožena stranka je uspela na javnem razpisu za krepitev razvojnih oddelkov, objavljenem v Uradnem listi RS, št.43/2011 in s tožečo stranko 26.1.2012 sklenila Pogodbo št. 1 o sofinanciranju operacije Krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih (v nadaljevanju Pogodba). Na podlagi te pogodbe je tožeča stranka toženi dne 26.11.2012 že nakazala 92.786,00 EUR. Dne 11.2.2014 je bil nad toženo stranko začet postopek prisilne poravnave, ki je bil zaključen s sklepom o potrditvi prisilne poravnave St 2794/2013 z dne 24.10.2014. Tožeča stranka je dne 2.4.2014 toženi stranki poslala dopis, s katerim je odstopila od Pogodbe in zahtevala vrnitev plačanih sredstev v skladu z določno 23. člena Pogodbe. V 23. členu Pogodbe so bile dogovorjene posledice v primeru, da bi bil nad toženo stranko v času veljavnosti Pogodbe začet insolvenčni postopek in sicer je bila tožena stranka o začetku postopka dolžna obvestiti Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (1). Z dnem obvestila oziroma sklepa o začetku postopka preneha obveznost Ministrstva do upravičenca iz naslova te pogodbe ter se zahteva vračilo prejetih nepovratnih sredstev skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na TRR račun upravičenca do dneva vračila v Proračun RS.

7Med strankama tudi ni sporno, da tožeča stranka vtoževano terjatev ima. Sporno pa je, ali na to terjatev učinkuje potrjena prisilna poravnava. Po določbi 160. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nastanejo pravne posledice začetka prisilne poravnave za vse terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, ki so nastale do začetka prisilne poravnave. Izjema so zavarovane in prednostne terjatve ter terjatve iz vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb. Ugotoviti je bilo torej potrebno, ali je terjatev tožene stranke nastala do začetka prisilne poravnave ali kasneje. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je po določbi 23. člena Pogodbe terjatev nastala šele takrat, ko so za njen nastanek nastopili pogoji, to je z začetkom postopka prisilne poravnave nad toženo stranko. Ne gre za pogojno terjatev, saj terjatev pred začetkom postopka prisilne poravnave ni obstajala. Dokler se je Pogodba izvrševala, namreč tožeča stranka do tožene ni imela nobene terjatve. V tem se položaj tudi razlikuje od poroštva, ko je terjatev do poroka ves čas obstajala, le zapadla še ni. Podobno velja tudi za pravdne stroške, ki nastajajo sproti in ne šele na koncu postopka.

8Ne držijo niti očitki v pritožbi o zlorabi pravic. Iz zgoraj povzetega dejanskega stanja namreč izhaja, da Pogodba v trenutku začetka postopka prisilne poravnave še ni bila do konca izpolnjena s strani nobene od strank. Tožena stranka namreč še ni izpolnila vseh obveznosti po pogodbi, posledično pa tudi tožena ne. Povedano pomeni, da gre dejansko za vzajemno neizpolnjeni obveznosti, za katere že zakon členu določa, da nanje začetek postopka prisilne poravnave ne vpliva (165. in 167. člen ZFPPIPP). Pogodba zato ni v nasprotju z zakonom.

9Na podlagi vsega povedanega in ker ni zaznalo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 154. člena ZPP za tožečo stranko in na določbi 155. člena ZPP za toženo. Tožena stranka je namreč v odgovoru na pritožbo zgolj povzemala razloge sodišča, zato ne gre za potrebne stroške postopka.

-----------------------------------------

op. št. 1: Ni sporno, da tožena stranka tožeče, oziroma pristojnega ministrstva o začetku postopka prisilne poravnave ni obvestila.